EKONOMSKI SPISANIJA. Vo RM izleguvaat nekolku periodichni ekonomski spisanija (mesechni ili kvartalni). Od niv kje gi izdvoime slednive: „Stopanski pregled” (sp. na Sojuzot na rast i poshirok ekonomski razvoj, ekonomistite na Makedonija); 1997 1,4 prosleden so intenzivni struk„Prilozi” (na Oddelenieto za 1998 3,44 turni transformacii. Modelot opshtestveni nauki na MANU); na ekonomski razvoj beshe eksten-1999 4,3 „Sovremeno pretprijatie” (sp. na ziven, potpren na centralizaci-Sojuzot na smetkovodstvenite i2000 4,6 jata na resursite, se karakterizifinansiskite rabotnici na Ma2001 4,1 rashe so intenzivni kapitalni kedonija, 1958); „Smetkovodstve2002 2,75investici i so obemni transferi no-finansiska revija” (sp. na Sona naselenie i na resursi. Znachaj2003 3,2 juzot na drushtvata na smetkoni bea i investiciite vo drugata vodstvenite i finansiskite ra2004 4,2 infrastruktura – obrazovanieto, botnici na Makedonija, 1973); 2005 3,8 zdravstvoto, kulturata i vo dru„Marketing” (sp. na Makedonskogite oblasti. Vo oddelnite peri-2006* 3,2 to zdruzhenie za marketing, 1994); odi visokite investicii, poradi niskata startna osnova i silnata ekspanzija, uslovija izrazito visoki stapki na rast vo megjunarodni standardi. Stapkata na ekonomski rast (porast na opshtestveniot proizvod) vo SR Makedonija 1948–50 5,5 1951–55 6,7 1956–60 5,9 1961–65 8,5 1966–70 7,5 1971–75 6,1 1976–80 5,5 1981–85 0,6 1986–90 –1,2 Od pochetokot na osumdesettite godini na minatiot vek dinamikata na rastot pokazhuva znaci na iscrpuvanje. Otsustvoto na politichki i na ekonomski reformi, neadekvatno definiranite sopstvenichki prava i distorziraniot sistem na stimuli produciraa znaci na ekonomska stagnacija. Modelot na debalansiran, ekstenziven rast, vodeshe kon neadekvatna alokacija na resursite, opagjachki prinosi i namaleni domashni zashtedi. Mekite budjetski ogranichuvanja i nedostigot na domashni zashtedi dovede do inflatorno finansiranje, razlichni tipovi na oskudici i tesni grla vo proizvodstvoto i potroshuvachkata, potpiranje na eksterni finansiski resursi, alocirani vo niskoefikasnata upotreba, shto tendenciski rezultirashe so rast na zadolzhenosta. Konsekventno, ekonomskiot model producirashe rastechka nevrabotenost. Po osamostojuvanjeto, tranzicioniot shok, dezinflacijata i neekonom*procenka Grfikon na rastot na BDP (1997-2006) Po 1996 g. se zabelezhuva blago ozhivuvanje na rastot. I pokraj znacite na graduelna akceleracija, opshtiot zakluchok e deka ekonomskiot rast vo celiot tranzicion period e slab i nestabilen. Perzistencijata na niski stapki na realniot rast, pridruzhena so znachitelni fluktuacii go demonstrira ogranicheniot kapacitet na ekonomijata da generira rast. Realniot rast poslednive godini fluktuira vo marginite na mnogu tesen rang, shto pretstavuva opasnost od stabiliziranje na niskoto nivo (stacioneren trend). Slabata vkupna faktorska produktivnost i neefikasniot ekonomski rast se sledeni so porastot na nevrabotenosta. Neadekvatnostite na javnite politiki, zadocnetoto, bavno i nereshitelno sproveduvanje na reformite, slaboto restruktuiranje i neefikasnite institucii, pokraj drugite ogranichuvanja, se prichini za prolongiranata tranzicija i za otsustvoto na ekonomskata dinamika. „Bilten na Ministerstvoto za finansii” (1999); „Ekonomski razvoj” (sp. na Ekonomskiot institut – Skopje); „Ekonomija i biznis”; „Stopanski vesnik” (sp. na Stopanskata komora na Makedonija); „Ekonomski istrazhuvanja” (Narodna banka na Makedonija); „Bilten na Makedonskata berza”; kvartalnata publikacija na CEA – Skopje i dr. Pokraj gorespomnatite periodichni ekonomski glasila, ekonomskata problematika e predmet na elaboriranje i vo brojni nedelni i dnevni vesnici, kako i vo nekoi elektronski izdanija. M. S.
Кирилична верзија на написот
ЕКОНОМСКИ СПИСАНИЈА