EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA – del od Makedonija pod vlasta na Grcija. Po Bukureshkiot miroven dogovor (10. Ⅷ 1913) Grcija dobila 34.356 km² ili 51% od makedonskata teritorija. Spored jazikot shto se zboruval vo semejstvoto, vo Egejskiot del na Makedonija zhiveel makedonskiot narod i nacionalni malcinstva (Turci, Evrei, Grci, Vlasi i Romi). Za obezbeduvanje na svoeto trajno vladeenje, grchkite vladi se stremele da go smenat etnichkiot karakter so proteruvanje na makedonskoto (hristijansko i muslimansko) i turskoto naselenie, kako i so koloniziranje na inorodno naselenie. Po silata na Nejskiot (1919) i Lozanskiot miroven dogovor (1923), od Egejskiot del na Makedonija bile proterani 436.000 Makedonci i Turci i na mestoto na iselenoto makedonsko naselenie grchkite vladi kolonizirale 618.000 doselenici. Makedonskoto ime i makedonskiot jazik bile zabraneti. Makedonskite iminja i preziminja bile grcizirani. Se progonuvala makedonskata narodna svest, kirilichnoto pismo i jazikot. Makedonskiot otpor minuval niz dve fazi – pasiven i organiziran, aktiven otpor protiv grchkata politika na denacionalizacija i asimilacija. So osnovanjeto na VMRO(Ob), vo baranjeto sojuznici se orientirale kon grchkata levica (KPG), koja bila edinstvenata politichka sila shto go priznavala makedonskiot etnichki identitet. Vo Vtorata svetska vojna Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija aktivno i masovno uchestvuvale vo antifashistichkata borba, organizirani vo makedonsko nacionalno dvizhenje, so fomiranje Makedonski narodnoosloboditelen front (SNOF) i Makedonska vojska (SNOV). Vo toa vreme se afirmirale makedonski nacionalni vrednosti (prosveta, vesnici i uchilishta na makedonski jazik, kulturno-umetnichki drushtva). Po dogovorot od Varkiza, makedonskoto ime i makedonskiot jazik povtorno bile zabraneti i grchkata drzhava pochnala da sproveduva politika na bel teror protiv makedonskoto naselenie. Vo pochetokot na Gragjanskata vojna (1946–1949), so KPG bila skluchena spogodba za zaednichka borba za prezemanje na vlasta i za razreshuvanje na makedonskoto nacionalno prashanje so priznavanje na pravoto na samoopredeluvanje. Vo uslovi na nacionalno-politichko organiziranje i razvivanje na nacionalnata kulturna dejnost, toa bil period na nova afirmacija na makedonskite nacionalni vrednosti so obrazovanieto (makedonski uchilishta so 10.000 uchenici), vesnicite na makedonski literaturen jazik, bogosluzhbata na makedonski jazik itn. Po Gragjanskata vojna od Grcija bile proterani ushte 30.000 Makedonci, koi zaminale vo istochnoevropskite zemji. Po 1990 g. vo Egejskiot del na Makedonija e formirana prvata legalna nacionalna makedonska politichki partija „Vinozhito”, koja dejstvuva za priznavanje na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija i na nacionalnite prava (obrazovanie, literatura, vesnici, emisii na makedonski jazik, kako i zastapenost na makedonskiot vo administracijata). LIT.: S. Kiselinovski, Egejskiot del na Makedonija (1913–1989), Skopje, 1990; istiot, Etnichkite promeni vo Makedonija (1913–1995), Skopje, 2000. St. Kis.
Кирилична верзија на написот
ЕГЕЈСКИ ДЕЛ НА МАКЕДОНИЈА