DOMAKJINSTVA VO MAKEDONIJA – zaednici na lica shto megjusebno se povrzani so zaednichko domuvanje i stopanisuvanje i zaednichki gi troshat svoite prihodi. Domakjinstvo mozhe da sochinuva i samo edno lice (samechki domakjinstva). Vo tekot na opshtestveno-ekonomskiot razvoj pretrpele krupna preobrazba. Golemite proshireni patrijarhalni semejni zaednici (zadrugi), kako domakjinstva sostaveni od pripadnicite na povekje individualni semejstva, do bliskoto minato pretstavuvale tipichen oblik na semeen zhivot vo Makedonija, no ischeznuvaat vo procesot na opshtestveno-ekonomskiot razvoj i posebno vo tekot na nekolkute decenii na zabrzana deagrarizacija, industrijalizacija i urbanizacija po Vtorata svetska vojna. Brojot na chlenovite na oddelnite domakjinstva postojano opagjal. Spored popisot na naselenieto od 1921 g., prosechniot broj chlenovi na edno domakjinstvo vo Makedonija iznesuval 5,15 lica, pri shto selskite domakjinstva broele prosechno po 5,73, a domakjinstvata vo gradovite po 4,44 chlena. Statistichkite podatoci za 1989 g. posochuvaat deka togash zemjodelskite domakjinstva broele prosechno po 4,81 chlenovi, nezemjodelskite po 3,82, dodeka meshovitite domakjinstva, kako nova kategorija shto zapochnala da se formira ushte od porano (so pochetocite na industrijalizacijata), po 4,62 chlena. Promenite vo ovoj pogled mozhat da se vidat i od najnovite statistichki podatoci: prosechniot broj chlenovi na edno domakjinstvo postojano opagjal i od 5,2 chlena vo 1961 e svedeno na 3,58 chlena vo 2002 g. Mnogu pokrupni i od ekonomskosocijalen aspekt vonredno znachajni se promenite shto nastanaa vo pogled na proizvodstveno-potroshuvachkata funkcija i uloga na domakjinstvata, organizacijata na trudot i podelbata na rabotata, mestoto na oddelnite chlenovi na domakjinstvata i posebno polozhbata na zhenata i sl. Vo ekonomski pogled, od proizvodstvenopotroshuvachki zaednici domakjinstvata se transformiraa vo celosno potroshuvachki zaednici. Sè povekje se nadminuva i strogata tradicionalna podelba na rabotite na tipichno „mashki” i „zhenski”. Za semejnata vlast ne mozhe da se reche deka e koncentrirana vo racete na mazhot, kako shto bilo vo poraneshnite uslovi na tradicionalno-patrijarhalniot nachin na zhiveenje. Preku sistemot na obrazovanie i struchno osposobuvanje, zhenata ja obezbeduva nezamenlivata osnova na svojata ekonomska nezavisnost i opshtestvena emancipacija. Celosno e izmeneta i edukativnata funcija na sovremenite semejni zaednici i domakjinstva. Semejstvoto i domakjinstvoto vekje ne se edinstveniot i najvazhen faktor na socijalizacijata. Za podiganje na decata vo intelektualen, moralen i vo kulturen pogled sè pogolemo e znachenjeto na t.n. sekundarni faktori na opshtestvenata socijalizacija, kako shto se grupite vrsnici, preduchilishnite ustanovi i ustanovite od site stepeni na obrazovanie, masovnite mediumi za komunikacija i opshtestveno informiranje, kako i site drugi, mnogubrojni i razlichni vidovi grupi, sredstva i vlijanija. Vo segashnite najnovi i napolno izmeneti uslovi, ushte pozasileno prodolzhuvaat procesite na prostorno i ushte povekje na socijalno oddalechuvanje na oddelnite semejstva i domakjinstva, kako i na samite chlenovi na semejnite zaednici. LIT.: Hristo Kartalov, Sociologija na seloto, Skopje, 1996; Risto Hristov, Sociologija, Skopje, 1994. R. H.
Кирилична верзија на написот
ДОМАЌИНСТВА ВО МАКЕДОНИЈА