DOJRANSKA KOTLINA – kotlina vo krajniot jugoistochen del na RM. Nastanala so neotektonskite dvizhenja na izdiganje i tonenje vo neogenot, po dolzhinata na rasednite linii na Belasica od severozapad na koja se naogjaat nekolku poistaknati vrvovi: CHatal CHeshma i Tepe (1.474 m); niskata planina Dab (974 m) od zapad; od istok ogranocite na Krusha Planina. Kotlinata ima triagolna forma vo koja e smesteno Dojranskoto Ezero. Pogolem del od Kotlinata, osobeno dnoto – ramnishteto, lezhi vo Egejskiot del na Makedonija (Grcija), a na teritorijata od RM zafakja povrshina od 62 km², so nadmorska visochina od 148 m do 148,5 m. Na Kotlinata $ pripagjaat krajnite jugozapadni delovi od planinata Belasica, koi strmno se spushtaat vo Asanlisko Pole. Ezeroto vo pleistocenot po svojata for-ma i golemina bilo pogolemo. Najpoznata naselba e Dojran shto pretstavuva vazhen turistichki centar. LIT.: T. Andonovski, M. Zikov, Morfoloshki i morfometriski karakteristiki na Dojranskoto Ezero i vlijanieto na oscilaciite vrz nivnoto sozdavanje, MANU, Skopje, 1991; A. Stojmilov, Fizichka geografija na R Makedonija, PMF, Skopje, 2003. T. And.
Кирилична верзија на написот
ДОЈРАНСКА КОТЛИНА