DELCHEVO – grad vo istochniot del na RM: 11.500 zh. (2002 g.). Se naogja vo Pijanechkata Kotlina, od dvete strani na rekata Bregalnica, na nadmorska visina od 580 m. Zafakja povrshina od 350 ha. Ima umereno-kontinentalna klima so prosechna godishna temperatura na vozduhot od 10,5°S i prosechni godishni vrnezhi od 515 mm. So magistralniot pat M–5 na zapad e povrzano so Kochani, a na istok so Blagoevgrad, vo sosedna Bugarija. Na jug od D., po dolinata na Bregalnica, vodi magistralen pat koj, preku Pehchevo, go povrzuva gradot so Berovo. Pod imeto Carevo Selo prvpat se spomnuva vo edna povelba na Car Dushan od 1347 g., a segashnoto ime mu e dadeno vo 1951 g., vo chest na makedonskiot revolucioner Goce Delchev. Sè do krajot na ⅩⅠⅩ v., poradi geografskata perifernost, naselbata egzistirala samo kako pogolemo selo. Potoa, kako centar na oblasta Pijanec, funkcionalno i ekonomski pochnalo da se razviva i dobilo obelezhje na gratche. Vo 1900 g. naselbata broela 2.686 zh. Vo periodot megju dvete svetski vojni belezhi stagnacija, a naselenieto brojno se namaluva. Vo 1931 g. vo naselbata zhiveele 2.387 zh. Malku pozabrzan razvoj D. ostvaruva vo vtorata polovina na minatiot vek. Taka, dodeka vo 1953 g. vo nego imalo 5.520 zh., deneska toj broj e zgolemen na 11.500 zh. Od niv Makedonci se 10.761 zh., Romi 564 zh. i Turci 97 zh. D. e sedishte na opshtina koja zafakja povrshina od 42.239 ha, ima 22 naseleni mesta so 17.205 zh. Glavna stopanska granka vo gradot e tekstilnata industrija. Vo Pijanec se otkrieni znachajni rezervi na jaglen od tipot lignit, no tie sè ushte ne se eksploatiraat. Ima gimnazija, zdravstven dom, spomenik na Goce Delchev. LIT.: D. Arsovski, D. Hristovski, Delchevo, Delchevo, 1974; Kiril Miljovski i dr., Ekonomski potencijali na opshtina Delchevo, MANU, Skopje, 1985. Al. St.
Кирилична верзија на написот
ДЕЛЧЕВО