DEKLARACII ZA JUGOSLAVIJA NA EZ – serija ednostrani akti, usvoeni od Evropskiot so-vet ili Sovetot na ministri na EZ (mart–noemvri 1991) kako odgovor na situacijata vo SFRJ i na formiranjeto novi drzhavi na teritorijata na SFRJ. Deklaracijata za Jugoslavija od 27. Ⅷ 1991 g. predviduva „svikuvanje mirovna konferencija za Jugoslavija i, vo nejzinite ramki, vospostavuvanje arbitrazhna procedura”. Deklaracijata za Jugoslavija od 17. Ⅻ 1991 g. sodrzhi izjava od EZ i drzhavite-chlenki deka kje ja priznaat nezavisnosta na site jugoslovenski republiki koi gi ispolnuvaat uslovite za priznavanje, sodrzhani vo Deklaracijata na EZ za nasokite za priznavanje na novosozdadenite drzhavi vo ze deka kje usvoi cvrsti ustavni i politichki garancii deka nema teritorijalni pretenzii kon koja bilo sosedna drzhava-chlenka na EZ i deka nema da sproveduvaat neprijatelska propaganda protiv koja bilo sosedna drzhava-chlenka na EZ, vkluchuvajkji ja i upotrebata na onie nazivi koi podrazbiraat teritorijalni pretenzii”. Vrz ovaa osnova, EZ i drzhavitechlenki baraat od RM da dava dopolnitelni garancii, vo vid na Amandmani Ⅰ i Ⅱ na nejziniot Ustav od 1991 g. Deklaracijata na neformalniot Ministerski so-vet za „Poraneshnata Jugoslovenska Republika Makedonija” odrzhan vo Gimaraesh (1–2. Ⅴ 1992) proizleguva od diskusijata na ministrite za nadvoreshni raboti na drzhavite-chlenki na EZ za baranjeto na RM za megjunarodno priznavanje i e prv dokument na EZ vo koj e upotrebena odrednicata „PJRM”. IZV.: Deklaracii za Jugoslavija, „Megjunarodna politika”, br. 995–7/01; 998–1000/92; 1003/92; 1005–6/92. T. Petr. Istochna Evropa i SSSR od 17. Ⅻ 1991 g. opshtite (za site drzhavi od shiroko definiraniot region) i posebnite uslovi predvideni podolu vo samata Deklaracija za Jugoslavija ako ovoj objektiven fakt e prosleden so subjektivniot – volja da dobijat megjunarodno priznavanje, izrazena vo baranje za priznavanje prosledeno preku pretsedavachot na Konferencijata za poraneshna Jugoslavija do Arbitrazhnata komisija zaradi nejzino mislenje za stepenot na ispolnuvanje na uslovite za priznavanje. Vo svetlinata na problemot shto R Grcija go ima vo vrska so upotrebata na imeto RM, osobeno e znachajna formulacijata na posledniot stav od Deklaracijata koja glasi: „EZ i drzhavite-chlenki isto taka baraat od sekoja jugoslovenska republika, pred da ja priznaat, da se obvr-
Кирилична верзија на написот
ДЕКЛАРАЦИИ ЗА ЈУГОСЛАВИЈА НА ЕЗ