DEGRADACIJA NA POCHVATA -. negativna antropogenizacija. Negativni procesi i promeni predizvikani od chovekot so koi se unishtuva pochvata ili se namaluva nejziniot volumen ili plodnost. Vo RM se vrshi na mnogu nachini: so destrukcija (unishtuvanje), so shto se namaluva zemjishniot fond (erozija, otvoreni kopovi vo rudarstvoto i ekskavacija na razni materijali, pokrivanje so razen otpad, prenamena vo koristenjeto za da se izgradat razni objekti), potoa so kontaminacija od drugite komponenti na zhivotnata sredina (od vozduhot i od vodata) i na krajot so degradacija na povekje nachini vo zemjodelstvoto i shumarstvoto. Destrukcija (unishtuvanje) i pokrivanje na pochvata. Zemjishniot fond vo RM se namaluva so razni vidovi destrukcija, kakvi shto se erozijata, otvorenite kopovi vo rudarstvoto, ekskavacijata na razni materijali, potoa so pokrivanje so komunalen otpad i so razen otpad od rudnicite, termocentralite, metalurshkite i drugi industriski objekti i najposle so prenamena vo koristenjeto na zemjishteto (konverzija) so izgradba na vodni akumulacii, pri izgradbata na naselbi i industriski i infrastrukturni objekti. Pod vlijanie na prirodnite i antropogenite faktori vo RM ima 231.000 ha neproduktivno zemjishte (9.1% od vkupnata teritorija). Se smeta deka vo rudnicite za jaglen so raskopki kje bidat unishteni 3.000 ha, so razen otpad se pokrieni 6.000 ha, pod voda ima 44.000 ha, od koi golem del se pod veshtachki akumulacii. Pod naselbi, rudnici i industriski objekti ima 35.000 ha, a pod infrastrukturni objekti 34.000 ha. Toa zemjishte e ottrgnato od zemjodelskoto proizvodstvo. Kontaminacija na pochvata od vodite – povrshinski vodi kontaminirani so razni otpadni vodi (komunalni, od energetskite objekti, od rudarstvoto, od metalurshkite i drugi industriski kapaciteti). Golem del od ovie vodi spagjaat vo Ⅳ iⅤklasa, t.e. vo nepogodni klasi za navodnuvanje. Ovie vodi doagjaat vo dopir so pochvite i gi zagaduvaat na razni nachini. Tie nachini se: poplavi i talozhenje na nanosi vo poplavenite pochvi, navodnuvanje, infiltracija vo pozemnite vodi i od niv po kapilaren pat vo pochvata. Najsilno e zagaduvanjeto na pochvite pokraj Zletovska Reka so teshki metalite metali olovo (Pb), cink (Zn), kadmium (Cd) i bakar (Cu). Nashite vodi vo akumulaciite i vo gornite tekovi na rekite ne se zagadeni i mozhat da se koristat za navodnuvanje. Kontaminacija na pochvata od vozduhot. Brziot stopanski razvitok bez primena na merki za zashtita na zhivotnata sredina vo RM doveduva do zagaduvanje na vozduhot, a preku nego i na pochvite. Takvite zagaduvachi na vozduhot, a preku nego i na pochvite se: urbanata sredina, soobrakjajot, termocentralite, metalurshkite i drugite industriski objekti. Najsilna e kontaminacijata na vozduhot i pochvata okolu nekoi zharishta (vo prv red okolu metalurshkite objekti). Pochvite od vozduhot se zagaduvaat, osobeno, so teshki me-tali (olovo, cink, kadmium) i so sulfurna kiselina od kiselite dozhdovi. Degradacija na pochvata vo zemjodelstvoto. Vo nasheto zemjodelstvo, vo koe pochvite se koristat povekje mileniumi, pochvite se degradiraat na povekje nachini: so unishtuvanje na prirodnata vegetacija i so zabrzana erozija (v. erozija na pochvata), so odgleduvanje na kulturni rastenija vo razni plodoredi, so obrabotka, so primena na mineralni gjubrinja i pesticidi, so navodnuvanje, kako i od stocharskite farmi. Se primenuvaat golem broj merki protiv degradacijata na pochvata vo zemjodelstvoto i shumarstvoto. LIT.: GJ. Filipovski, Degradacija na pochvite kako komponenta na zhivotnata sredina na Republika Makedonija, MANU, Skopje, 2003. GJ. F.
Кирилична верзија на написот
ДЕГРАДАЦИЈА НА ПОЧВАТА