DEDOV, Stefan Jakimov (Jakjimov) (Ohrid, 28. H 1869 – Sofija, 19. IX 1914) – organizator na Makedonskiot klub so chitalishte vo Belgrad i sopstvenik na vesnikot „Balkanski glasnik” (1902), shto prv javno go proklamira makedonskiot literaturen jazik so fonetskiot pravopis, a po zabranata na Klubot i ukinuvanjeto na vesnikot, zaedno so D. T. Mishajkov, so preporaka od ruskiot ambasador, odat vo S.-Peterburg i stanuvaat chlenovi-osnovachi na MNLD (28. Ⅹ 1902) i potpisnici na prvata makedonska kompletna i kompleksna nacionalnoosloboditelna programa vo vid na Memorandum do Ruskata vlada i do Sovetot na SPbBO vo SPb (12. XI 1902). Se shkoluva vo Ohrid i uchitelstvuva vo Makedonija, potoa raboti kako telegrafsko-poshtenski chinovnik vo Berkovica i Ruse (Bugarija), studira na Pravniot fakultet vo Belgrad (1898–1902) za da mozhe „da $ posluzhi na svojata tatkovina i na nejzinite interesi”. Tuka gi organizira makedonskite emigranti i pechalbari vo posebni makedonski asocijacii, go formira Makedonskiot klub i so D. T. Mishajkov go izdavaat v. „Balkanski glasnik”, vo kojshto prvpat bea izlozheni programskite osnovi na „novoto” makedonsko nacionalno dvizhenje: Makedoncite kako posebna slovenska nacija, makedonskiot kako oddelen literaturen jazik so fonetski pravopis, Ohridskata arhiepiskopija, kako makedonska nacionalna crkva, i Makedonija, kako avtonomna ili samostojna balkanska drzhava, ili, pak, kako ramnopravna edinica na balkanska federacija ili konfederacija. Koga Makedonskiot klub podgotvi memorandum za Makedonija do golemite sili, organizatorite bea zhestoko napadnati od pechatot i izgoneti od Srbija. Dedov i Mishajkov go iniciraat formiranjeto na MNLD (vo sorabotka so K. Misirkov, D. CHupovski i drugi makedonski studenti vo S.-Peterburg) i po sredbite so visokite politichki krugovi na Rusija go podnesuvaat istoriskiot Memorandum na Drugarstvoto do ruskata Vlada i do S.-Peterburshkoto slovensko blagotvorno drushtvo. Potoa D. zaminuva vo Sofija za da dejstvuva sred makedonskata revolucionizirana emigracija, a naskoro i Mishajkov se vrakja vo Bitola (1903) za da podgotvuva pochva za otvoranje makedonski uchilishta, neposredno sproti ochekuvanite ilindenski nastani. Vo Sofija D. pochnuva da go izdava neoficijalniot organ na MNLD v. „Balkanъ” (na bugarski jazik so uvodnicite i na ruski), vo kojshto objavuva i del od Programata na Drugarstvoto. Po Ilindenskoto vostanie go izdava svojot tret organ na „Novoto dvizhenje” v. „Kurierъ” (1904). Sestrano go pomaga pechatenjeto na knigata „Za makedonckite raboti” od K. Misirkov (1903), a so E. Sprostranov se podgotvuvaat za izdavanje vesnik „Avtonomna Makedonija”. Sorabotuva vo „Balkanski kurierъ” (1905), „DenÏ” i vo drugi sofiski vesnici (najchesto pod psevdonimot Ridski ili R.). Koga pochnuva Prvata svetska vojna, pod pretekst deka e blizok do vekje zavojuvanata Srbija, D. e ubien vo Sofija (od sorabotnikot na T. Aleksandrov Slave Ivanov). LIT.: D-r Blazhe Ristovski, Krste P. Misirkov (1874–1926). Prilog kon prouchuvanjeto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla, Skopje, 1966, 61–811; – Dimitrija CHupovski (1878– 1940) i Makedonskoto nauchno-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, 1978, 172–177. Bl. R.
Кирилична верзија на написот
ДЕДОВ, Стефан Јакимов