DANOCHEN SISTEM NA RM – zbir na site danoci shto se vovedeni i shto se naplatuvaat vo zemjata, vrz osnova na nejziniot fiskalen suverenitet. Spored sovremenoto tolkuvanje, vo danochniot sistem se vkluchuvaat, pokraj danocite, ushte i pridonesite na platite i od platite, shto se vovedeni kako zadolzhitelni davachki za finansiranje na zadolzhitelnite formi na socijalnoto osiguruvanje (penziskoto i invalidskoto osiguruvanje i sl.). Od danochniot sistem, koj so vovedenite danoci pretstavuva opredelena racionalna i harmonichna instrumentalna struktura, se razlikuva danochnata politika, shto se sostoi vo koristenje na danocite, preku promena na nivnite elementi (danochnata stapka, danochnata osnova, danochnite olesnuvanja itn.), zaradi ostvaruvanje na fiskalnite (finansiskite) i vonfiskalnite celi, povrzani so ekonomskite i socijalnite prioriteti na opshtestvoto. Danochniot sistem na RM neprekinato se razviva vrz osnova na povekje razlichni danoci, koi go chinat t.n. danochen pluralizam, shto e i glavno obelezhje na site sovremeni danochni sistemi. Vo tekot na 90-tite godini i vo poch. na 2000 g., kako i vo drugite zemji vo tranzicija, vo RM se sprovede radikalna danochna reforma so koja se izgradi potpolno nova struktura na danoci i se vovedoa sosema novi, dotogash nepoznati poimi i kategorii vo odanochuvanjeto. Reformata na danochniot sistem beshe uslovena od niza objektivni faktori, kako shto se: osamostojuvanjeto i nezavisnosta na makedonskata drzhava, potrebata da se vospostavi nov, pazarno orientiran danochen sistem, kompatibilen so danochnite sistemi vo drugite pazarni ekonomii, posebno so evropskite, i nuzhnosta danochniot sistem da se soobrazi so prevladuvachkite trendovi vo danochniote reformi shto zapochnaa od sredinata na 80-tite g. vo drugite napredni drzhavi vo svetot. Aktuelniot danochen sistem na RM se sostoi od povekje razlichni vidovi danoci i toa: a) danoci na dohod: 1. personalen danok na do-hod, 2. danok na dobivka; b) danoci na potroshuvachka: 1. danok na dodadena vrednost (DDV), 2. akcizi, 3. carini; v) danoci na imot: 1. danok na imot, 2. danok na nasledstvo i podarok, 3. danok na pro-met na nedvizhnosti i prava; g) pridonesi za socijalno osiguruvanje: 1. pridonesi od plati i od drugi prihodi na osigurenicite. Poshiroko od danochniot sistem, sistemot na javni prihodi gi opfakja, pokraj danocite i pridonesite, ushte i taksite, komunalnite davachki i nadomestoci, zaemite, donaciite vo zemjata i od stranstvo i drugite prihodi. Danochniot sistem ima nekolku vazhni obelezhja. Negovata struktura se potpira na ednovremenata zastapenost na direktnite i na indirektnite danoci. Direktnite danoci gi sochinuvaat danocite na dohod, pridonesite za socijalnoto osiguruvanje i danocite na imot. Tie se presmetuvaat so proporcionalni stapki, shto znachi deka danochnata obvrska e proporcionalna na danochnata sposobnost na obvrznicite. Danocite na dohod i pridonesite uchestvuvaa so 39,2% vo vkupnite prihodi na budjetot na Republikata (konsolidiraniot budjet na centralnata drzhava) za 2005 g. Samo pridonesite za razlichnite segmenti na socijalnoto osiguruvanje uchestvuvaa so 28,3%. Visokite pridonesi vlijaat na visinata na cenata na trudot i negativno se odrazuvaat na shirenjeto na sivata ekonomija, na legalnoto vrabotuvanje i na konkurentnosta na makedonskoto stopanstvo. Odnosot pomegju direktnite i indirektnite danoci e vo polza na ovie vtorive. Tie, 2005 g., uchestvuvaa so 69,4% vo vkupnite danochni prihodi vo budjetot na centralnata drzhavna vlast (bez carinite). Zaedno so carinite, pak, indirektnite danoci (danocite na potroshuvachkata) uchestvuvaa so 77,7%. Ova nivo na uchestvo na ovie danoci e megju najniskite vo sovremenite drzhavi. Od edna strana, vakvata zastapenost na indirektnite danoci pretstavuva pozitivna karakteristika na danochniot sistem. Ovie danoci se popogodni za naplata i pomalku se podlezhni na danochna evazija (osobeno DDV), otkolku direktnite danoci (danocite na dohod, pred sè). Od aspekt na ekonomskite efekti, indirektnite danoci se postimulativni i za shtedenjeto i za pottiknuvanjeto na investiciite. Zatoa ovie danoci pretstavuvaat podobar izbor vo danochniot sistem od direktnite danoci, osobeno poradi ekonomskata nerazvienost i potrebata da se ohrabrat investitorite. Od druga strana, stoi faktot deka indirektnite danoci se regresivni, taka shto poradi nivnoto visoko uchestvo vo vkupnite danochni prihodi danochniot sistem vo celina ima znachajni regresivni efekti. Ova pretstavuva nedostatok na danochniot sistem, potenciran so otsustvoto na progresivnoto odanochuvanje na dohodot na gragjanite, odnosno so primenata na proporcionalnata stapka kaj personalniot danok na dohod. Site ovie elementi pridonesuvaat redistributivniot efekt na danochniot sistem da bide negativen. Od gledna tochka na raspredelbata na danochniot tovar pomegju socijalnite grupi vo opshtestvoto, se zakluchuva deka danochniot tovar go no-sat prvenstveno licata shto, spored ostvareniot dohod, se vo sredinata ili vo dolniot del od dohodnata skala. Takvata sostojba so raspredelbata na danochniot to-var se kosi so principot na pravichnost vo odanochuvanjeto koj, zaedno so principot na ekonomskata efikasnost, pretstavuva eden od dvata kluchni principa na sekoj dobar danochen sistem. Danochnite prihodi na budjetot na centralnata drzhavna vlast uchestvuvaa so 19,4% vo BDP za 2005 g. Toa, vo megjunarodni relacii, pretstavuva umereno optovaruvanje. Zatoa, danochniot sistem, vo celina, zemajkji gi predvid site negovi aspekti, e soobrazen so imperativot da vlijae stimulativno na razvojot na shtedenjeto, na investiciite i na ekonomskiot rast. LIT.: ZHivko Atanasovski Javni finansii, Skopje, 2004. ZH. A. DANOCHNI REFORMI VO RM
Кирилична верзија на написот
ДАНОЧЕН СИСТЕМ НА РМ