DAB . (LJuercus L., fam. Fagaceae) – rodot opfakja okolu 300 vida, rasprostraneti vo severnata hemisfera. Listopadni ili trajno zeleni drvja ili grmushki, so shiroko razgraneti kruni, so prosti listovi, varijabilni po forma. Ednodomni so ednopolni cvetovi. Plodovite se zheladi, obvieni so chashkovidna kapa (kupola), zreat vo prvata ili vo vtorata godina. Kaj nas se srekjavaat: a) blagun (krastun) (LJ. pubescens NJilld.) – listopaden dab od juzhna Evropa. Drvo visoko do 20 m, so obratno jajcesti listovi, dlaboko ili plitko zasecheni (lapoviti), kozhesti, vlaknesti. ZHeladite zreat vo prvata godina naesen, sitni i varijabilni. Vo RM ima opshta zastapenost vo najniskiot i najtopol del od daboviot pojas; b) gorun (maznika, crnok) (LJ. petraea Liebl.) – listopaden dab so evropski areal. Drvo do 40 m visoko, so elipsesti listovi, goli, plitko lapoviti, so klinesta osnova i so dolga drshka. ZHeladite zreat vo prvata godina, se odlikuvaat so plitka kupola. Ima mnogu kvalitetno drvo. Ridsko-planinski dab, koj vo nashite planini go gradi povisokiot del od daboviot shumski pojas; D v) makedonski dab (krastechki cer, ostrogun, klecer, crn cer) (LJ. macedonica A.DC.) – ilirski subendemit (od Apulija – Italija, jugozapadniot del na Balkanskiot Poluostrov i od Mala Azija). Drvo od sredna golemina, so temnozeleni kozhesti listovi, elipsovidni, plitko no ostro nazabeni. ZHeladot e krupen, sozreva vo vtorata godina. Izrazito sushootporen vid, kaj nas e zastapen na suvi, pretezhno karbonatni stanishta; g) ploskach (blagun, lopuv, palaush) (LJ. farnetto Ten., LJ. conferta Kit.) – arealot mu e vo jugoistochna Evropa. Ima mnogu krupni listovi (do 20 cm), obratno jajcesti, dvojno lapoviti. ZHeladot sozreva prvata godina, ne e gorchliv (blagun). Toploljubiv i svetloljubiv vid, uspeva na podlaboki pochvi. Vo nashata zemja, zaedno so cerot, formira shumski zaednici vo poniskiot del od daboviot pojas; d) prnar (ostrika) (LJ. coccifera L.) – mediteranski zimzelen vid. Ma-lo drvo ili grmushka, so sitni, ovalni, kozhesti i ostro nazabeni listovi. ZHeladite se krupni, sozrevaat vtorata godina. Kaj nas, juzhno od Demir Kapija, gradi gusti, neproodni, degradirani formacii, poznati kako psevdomakija; gj) cer (LJ. cerris L.) – juzhnoevropski, listopaden vid. Golemo drvo so izdolzheni, elipsovidni listovi, temnozeleni, krupno i nepravilno nazabeni. ZHeladite se krupni, sozrevaat vo vtorata godina. Kaj nas ima opshta zastapenost. Al. And.
Кирилична верзија на написот
ДАБ