CRNA REKA – desna pritoka na r. Vardar. Izvira vo Demir Hisar kaj s. ZHeleznec, na visochina Crna Reka vkupniot pad iznesuva 631 m. Izvorot go sochinuvaat 5 pogolemi karstni izvori, megju koi poznachajni se Crna Dupka i Pod Kukja, a izvorishniot del se naogja vo severoistochniot del na Cersko Pole, pod planinite Baba Sach i LJuben. Dolga e 207 km, a nejziniot sliv zafakja povrshina od 5.890 22 km , od koi 5.014 km ili 85,7% se na teritorijata na RM, a 844,5 2 km ili 14,3% $ pripagjaat na sosedna Grcija. Prosechniot godishen protok pred vlivot vo r. 3 Vardar e 29,3 m /s. Taa od izvorot teche kon jug niz Demir Hisar, a kaj seloto Buchim navleguva vo Pelagoniskata Kotlina. Kaj seloto Skochi Vir ja napushta nea i potoa navleguva vo najdolgata klisura vo Makedonija, koja pak ja napushta kaj s. Vozarci i navleguva vo Tikveshkata Kotlina. Po dolzhina na svojot tek taa prima pogolem broj pritoki. Od desnata strana gi prima rekite shemnica, Dragor, Jelashka Reka, Blashnica i dr., a od levata strana rekite Blato, Raechka i dr. Vo slivot na Crna Reka se izgradeni 35 veshtachki akumulacii, megju koi pogolemi se Tikvesh, Strezhevo i Suvodol, a drugite se mali akumulacii. Vodata od Crna Reka se koristi za navodnuvanje, za proizvodstvo na elektrichna energija (HEC „Tikvesh“), za ribolov, ribogojstvo, za sport i rekreacija i za drugi potrebi. LIT.: Milovoj Gashevski, Osnovni hidrografski osobenosti na glavnite pritoki na Vardar vo SR Makedonija, „Geografski razgledi“, kn. 17, Skopje, 1979; Aleksandar Stojmilov, Fizichka geografija na Republika Makedonija, PMF, Skopje, 2002. Dr. V.
Кирилична верзија на написот
ЦРНА РЕКА