CHUPOVSKI, Dimitrija Dimov (Dimitrievich) (Papradishte, Veleshko, 8. Ⅺ 1878 – Leningrad, SSSR, 29. H 1940) – najistaknatiot organizator i afirmator na makedonskata kulturno-nacionalna misla, chlen-osnovach i pretsedatel na Makedonskoto nauchno-literaturno drugarstvo vo S.-Peterburg (1902–1917), chlenosnovach i pretsedatel na Slovenomakedonskoto nacionalnoprosvetno drushtvo „Sv. Kiril i Metodij“ (1912–1913), chlen-osnogotvorno drushtvo „Sv. Kiril i Metodij“ (1913–1914) i chlen-osnovach i pretsedatel na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (1917–1924), no i potpretsedatel na Drushtvoto za pomosh na pochetnicite literatori, artisti, umetnici i nauchnici na Rusija (1915) i redoven chlen na S.-Peterburshkoto slovensko blagotvorno drushtvo, na Drushtvoto za slovenska zaemnost i na drugi ruski asocijacii; poet, publicist, redaktor, knigoizdavach, kartograf, istorichar, leksikograf i kulturno-nacionalen deec. Roden kako posmrtche (po ubistvoto na tatko mu), se shkoluva vo rodnoto selo i vo Krushevo, a potoa vo Vechernata shkola na „lozarite“ vo Sofija (1892), pa vo Vechernata svetosavska uchitelska shkola vo Belgrad (1892–1895), kade shto chlenuva vo Uchenichkoto drushtvo „Vardar“ (1893–1894). Po kratkotrajnoto uchiteluvanje vo rodnoto selo (1895/96), poradi uchestvo vo revolucionernoto dvizhenje, e zatvoren. Uspeva da izbega i preku Belgrad odi vo Rusija i uchi vo Duhovnata seminarija vo Novgorod i vo Simferopol (1897 –1900), prodolzhuva na Duhovnata akademija vo S.-Peterburg (1900 –1905), se zapishuva na Peterburshkiot univerzitet, no e iskluchen poradi uchestvo vo studentski shtrajk (1905). Kako pretsedatel na MNLD gi podgotvuva negovite akcii, vodi razgovori so ruskite vlasti i so Turskata i Avstro-ungarskata ambasada, drzhi predavanja vo Drugarstvoto i nadvor od nego. Patuva vo Makedonija zaradi podgotovki za otvoranje uchilishta na makedonski jazik (1905 i 1911). Kako sopstvenik na Posrednichkoto biro „Trudovoj posrednik“ go izdava godishnikot „D‹lovoŸ PeterburgÍ“ (1909 i 1910). Sproti Balkanskata vojna, so drugi chlenovi na Drugarstvoto nastapuva na javni sobiri i vo ruskiot pechat, a po pochnuvanjeto na vojnata stignuva vo Veles i so P. Poparsov organiziraat Opshtomakedonska konferencija (dekemvri 1912) za zachuvuvanje na celosta i obezbeduvanje na slobodata i drzhavnosta na Makedonija. Od Konferencijata dobiva polnomoshno za da mozhe Makedonskata kolonija vo Petrograd da gi zastapuva makedonskite interesi pred Evropa. Koga se osuetuva odenjeto so P. Poparsov vo Pariz i London, CH. se javuva so statii za makedonskata drzhava i za zavoju-Domot na Dimitrija CHupovski i sedishteto na Makedonskoto nauchno-literaturno drugarstvo vo S.-Peterburg vachkiot karakter na vojnata. Ja objavuva (vo kolor) prvata karta na makedonski jazik Karta Makedoniia po programa na Makedonskite narodnici (mart 1913) i zaedno so Memorandumot na Makedoncite (1. Ⅲ 1913) gi prakja do Londonskata konfrencija i do ruskiot pechat. Na 7 juni e potpishan i Memorandumot na Makedoncite do vladite i javnosta na balkanskite drzhavi, a na 9 juni 1913 g. izleguva prviot broj na najznachajnata periodichna publikacija na makedonskata nacionalna misla sp. „MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)“ shto so 11 broja (do 20 noemvri 1914) stana edinstven istoriski arhiv za borbata na Makedoncite za zachuvuvanje na teritorijalnata celost i za izvojuvanje na nacionalnata sloboda. Pokraj mnogute oficijalni akti na Makedonskata kolonija vo Petrograd, zaedno so K. P. Misirkov, od imeto na Petrogradskata i od Juzhnoruskata makedonska kolonija, podnesuvaat opshiren Memorandum do ruskiot minister za nadvoreshni raboti (14. Ⅷ 1914). Zaedno so N. Dimov, preku Drushtvoto za pomosh na pochetnicite literatori, artisti, umetnici i nauchnici na Rusija organiziraat i Sloven-ski lazaret za ranetite ruski vo-Dimitrija CHupovski vach na Rusko-makedonskoto blaini (1915). Faksimil od „Makedonski glas“ (1913) Karta na Makedonija po programa na makedonskite narodnici (1913) Obidot da dojde vo Makedonija (1916) zavrshuva na granicata so Romanija. Programata za Balkan-ska Federativna Demokratska Republika na Makedonskiot revolucioneren komitet beshe zaglushena od Oktomvriskata revolucija (1917). Podgotvi makedonsko-ruski rechnik, no ne stigna da go zavrshi, a propagja vo bombardirovkite na blokiraniot Leningrad (1942), zaedno so rakopisot na leksikonot za istorijata, etnografijata, jazikot, folklorot i kulturata na Makedonija. Umira kako turski podanik, iznesen za pogreb prekrien so znameto na Makedonskata kolonija izraboteno vo 1914 g. Na krstot sin mu mu gi napishal zborovite shto samiot mu gi postavil na brata mu Nace: Borec za pravoto i slobodata na makedonskiot narod. Grobot so drzhavni svechenosti mu beshe prenesen od Leningrad vo Skopje (1990). D. CHupovski: Plan za podgotovkata na enciklopediska kniga za Makedonija i Makedoncite (1923&1936) BIB.: Karta Makedoniia po programa na Makedonskite narodnici. Izdal vo Petrograd 1913 g. D. D. Pavle-CHupovski; „D‹lovoŸ PeterburgÍ“. Politiko-ÌkonomicheskiŸ, torgovo-promÎshlennΟ i finansovΟ zhurnalÍ, 1 (1909) i 2 (1910), S.-PeterburgÍ. IzdatelÏ D. D. Pavle. RedaktorÍ L. ZHdanovÍ; „MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)“. OrganÍ storonnikovÍ nezavisimoŸ Makedonii, I, 1 (S.-PeterburgÍ, 9. Ⅵ 1913) – 8 i Ⅱ, 9–11 (PetrogradÍ, 20. Ⅺ 1914). LIT.: D-r Blazhe Ristovski, Dimitrija CHupovski (1878–1940) i Makedonskoto nauchno-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I–Ⅱ, Skopje, 1978; istiot, Dimitrija CHupovski i makedonskata nacionalna svest, Skopje, 1996; istiot, DimitriŸ CHupovskiŸ i makedonskoe nacionalÏnoe soznanie, Moskva, 1999. Bl. R.
Кирилична верзија на написот
ЧУПОВСКИ, Димитрија Димов