CHOPOV, Todor Donev (Kukush, fevruari 1892 – Rila Planina, 27. Ⅸ 1923) – vnuk (od sestra) na G. Delchev, prosveten, teatarski i literaturen deec, revolucioner, anarhokomunist i uchesnik vo makedonskoto osloboditelno dvizhenje. Osnovnoto obrazovanie go zavrshuva vo rodniot grad, a Ⅴ klas vo Gimnazijata vo Solun. Semejno zadoen so patriotski i revolucioneren duh, se vkluchuva vo tajnite socijalistichki i tolstoistichki kruzhoci, a po buntot (1908), kako eden od vodachite, isteran e od Gimnazijata. J. Sandanski go naznachuva za uchitel vo pirinskoto selo OSHTAVA. So svest deka se borat za slobodata na Makedonija, vo Kukush se formira dobrovolechki odred, vo koj vleguvaat site ostanati zhivi mazhi od Delchevoto semejstvo, pa i Todor so brat mu i so majka mu Rusha aktivno uchestvuvaat vo Balkanskata vojna. No namesto da se borat vo Makedonija, bivaat isprateni na Odrinskiot front. Po Vtorata balkanska vojna i Bukureshkiot mir (1913) odi kaj preselenoto semejstvo vo Sofija i po dolgi premrezhinja se vrabotuva vo Centralnata poshta. Koga pochnuva Svetskata vojna semejstvoto se prefrla vo Gorna DJumaja (Blagoevgrad) i Todor odnovo stanuva poshtenski chinovnik (telegrafist) i tutunar (1915), a brakja mu Mirche i Tushe se na frontot, kade shto Mirche i zaginuva. Toj formira teatarska grupa i sozdava dom za kultura so chitalishte i usileno pishuva raskazi i dramski tekstovi za Vojnata i sostojbite. Gi prifakja ideite i akciite na Privremenoto pretstavnishtvo na bivshata VMRO i stanuva chlen na Upravata vo G. DJumaja – so idejata za „Avtonomna Makedonija – obedinitelna alka na idnata Balkanska Federacija“ (9. Ⅵ 1919). Prezhivuva nekolku obidi za atentat od VMRO na T. Aleksandrov. Za da ima vreme i za literaturna tvorechka dejnost, stanuva dogovoren uchitel vo s. Drenovo (1922/23). Po reshenieto za vostanie pod rakovodstvo na KPB, vo G. DJumaja se formira Revolucioneren komitet i CHopov stanuva komandir na oddelenie vo vostanichkiot odred. Kako delegiran pregovarach so silite na „avtonomistite“ na T. Aleksandrov, toj e uapsen i strelan vo polite na Rila Planina. Ostava skromno, no znachajno objaveno i neobjaveno literaturno nasledstvo: dve povesti, 15 raskazi, drama, pesna vo proza i stihovi. BIB.: Povesti i raskazi. Redaktor Georgi Karaslavov, Sofiя, 1968; Sobrani tvorbi. Priredil d-r Blazhe Ristovski, Skopje, 1982. LIT.: Jovan Pavlovski, Ogneno semejstvo. Spomeni na Lika CHopova, Skopje, 1978; D-r Simo Mladenovski, Revolucionerkata Rusha Delcheva (1868–1945). Po spomenite na Lika CHopova, Skopje, 1983; D-r Blazhe Ristovski, Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, I, Skopje, 1989, 562–599. Bl. R.
Кирилична верзија на написот
ЧОПОВ, Тодор Донев