BUKVAR – osnoven uchebnik za chitanje i pishuvanje, za zapoznavanje na glasovite vo jazikot i na nivnite pechatni i rakopisni znaci. Vo poslednite dva veka vo Makedonija se objaveni pogolem broj vakvi uchebnici. Najprvin razloshkiot trgovec od Bansko Marko Teodorovich (Vezjov) go izdade uchebnikot „Pervoe ъchenje hotdjûmlj ъchitisdj kniglj pismen» Slavenskimi, naz»vaemoe Bukvarkj“ (Viena, 1792), napechaten so crkovnoslovenski bukvi. I vtoriot „Bukvarkj, izvlechen otlj vzaimnouchitelnite tablici“ (Kraguevac, 1835) e objaven pak od banskalijata Neofit Rilski i vo osnovata na istochnomakedonskoto narechje. Tretiot vakov uchebnik „Nachalnoe ъchen·e slj molitv» ъtren¶dj slavdjnobolgarsk·i i grechesk»dj“ (Solun, 1838) beshe napechaten vo novootvorenata pechatnica na Teodosija Sinaitski, no vekje vrz zapadnomakedonskoto narechje, sostaven od arhimandritot Anatolija Zografski. Vo istata godina vo Vatashkata pechatnica na Daskal Kamche e napechatena na edna stranica na centralnomakedonskoto narechje Tablica pervadj od Jordan Hadjikonstantinov-DJinot. Presvrtna e pojavata na uchebnikot „na makedonskoto narechje“ na Partenija Zografski „Nachálnoe uchînˆå na d‹ca-ta“ (Carigradъ, 1858) so osnovata vo zapadnomakedonskiot govor shto pochna da se zatvrduva vo makedonskoto uchilishte. Malku potoa i Natanail Zogrfski napechati „BukvarÏ slaveno-bъlgarskiй zaradi uchiliÈe na Skopsko CHernogorsko selo Kuchevista“ (BukureÈъ, 1865), a uchenicite Dimitar V. Makedonski i Dimitar Hr. Uzunov objavija „Bukvarъ za upotr‹benie vъ makedonskÎ-te uchiliÈa“ (Carigradъ, 1867). Vo slednata godina Kuzman shapkarev (Edin Makedonec) ja zapochna serijata uchebnici „na makedonskoto narechje“, megju niv i „Bъlgarskìй BukvarÝ“ (Carigrad, 1868) shto beshe prepechaten vo nova verzija i pod nov naslov „Maйchinъ яzikъ. Bukvarche ili PÝrvonachяlnì urocì po naй l‹snš metodš nar‹denì“ (Solun, 1874). A prviot bukvar podgotven vrz fonetskiot analitichko-sintetichki metod, no na shopskoto narechje – kako sredno i obedinitelno za Makedoncite i Bugarite, go objavi Josif A. Kovachev pod naslov „Bъlgarski bukvar po zvuchnata metoda za narodnite shkoli“ (Plovdiv, Ruschuk, Veles, 1875). GJorgjija M. Pulevski ne objavi bukvar kako poseben uchebnik, no vo svoite privatno napechateni uchebnici i rakopisi opshirno pishuva i za azbukata i za gramatikata i toa prvpat so makedonskoto nacionalno obelezhje. Toa e osobeno vidlivo vo negoviot vtor uchebnik „Rechnik od tri jezika“ (Beograd, 1875), vo „Slavяnsko-naselÝeniski makedonska slognica rechovska“ (Sofiя, 1880) i vo opshirnata (vo rakopis ostanata) „œzichnica“. Po obidot na carigradskoto Bugarsko chitalishte (1869) za izdavanje bugarski uchebnici na makedonskoto narechje, dve decenii podocna i srpskata propaganda se obide preku slichni uchebnici da vleze vo Makedonija. Prviot obid e napraven vo vremeto na Kresnenskoto makedonsko vostanie (1879) od srpskiot uchitel vo Krushevo Despot S. Badjovikj pod naslov „Bukvar za osnovna makedonska uchilishta u Turskoj carevini“, no toj ostana vo rakopis. Decenija podocna, po pottik od srpskiot ambasador vo Carigrad Stojan Novakovikj, i ohrigjanecot Kosta Grupche i struzhanecot Na-um Evro podgotvuvaat „Makedonski bukvar“ (juni 1888), no i toj ostana nenapechaten. Togash Novakovikj go angazhira Milojko Veselinovikj da sostavi osnoven uchebnik na dozirano srbiziran makedonski jazik shto beshe i napechaten pod naslov „Bukvar za narodne shkole“ (Carigrad, 1888), preizdaden kako „Bukvar za narodne shkole u Otomanskoj carevini. Drugo popravljeno i popunjeno izdanje“ (Carigrad, 1891). Bidejkji se ocenilo deka uchebnicive „nemaat nikakov efekt“, i srpskata propaganda od 1893 g. vekje nastapuva so uchebnici za svoite uchilishta vo Makedonija na chist srpski jazik, kako shto pravea i bugarskata i grchkata propaganda vo Evropska Turcija. BUKVAR B Vo ramkite na MNLD vo S.-Peterburg vo 1903 g. beshe podgotven makedonski bukvar za 34 sela vo Makedonija shto izrazile zhelba da si gi uchat decata na makedonski jazik. Bukvarot e praten vo NJujork za pechatenje. Po Prvata svetska vojna, vo soglasnost so prezemenite obvrski od megjunarodnite dogovori za pravata na malcinstvata, pod pritisok na Drushtvoto na narodite vo ZHeneva, grchkata vlada napechati specijalen osnoven uchebnik na makedonski jazik so posebna latinichna azbuka pod naslov „Abecedar“ (Atina, 1925). Po reakciite od Belgrad i od Sofija, Grcija ne gi otvori predvidenite makedonski uchilishta i uchebnikot ne go vovede vo upotreba. Vo Vtorata svetska vojna vo tekot na borbite vo Egejskiot del na Makedonija, za potrebite na kursot za makedonski uchiteli na slobodnata teritorija vo Hrupishta, kosturskiot Okruzhen komitet na EAM otpechati (na shapirograf vo nad 500 primeroci) „Bukvar na makedonski jazik“ (Grad Kostur, 1944 godina), podgotven od bore-cot Aleko Ivanovski. Prviot bukvar vo oslobodena Makedonija (1945) Prviot osnoven uchebnik vo slobodnata makedonska drzhava na sovremeniot makedonski literaturen jazik beshe objaven vo Skopje vo 1945 g. od Drzhavnoto knigoizdatelstvo na Makedonija pod naslov „Bukvar“, podgotven od avtorskiot kolektiv: Dimitar Popeftimov, Spase CHuchuk, Jonche Josifovski, Vasil Kunoski, Jordan Kirandjiski i GJorgje Ristikj, ilustriran od Vasilie Popovikj. Posledniot bukvar na K. shapkarev (Solun, 1874) LIT.: Blazhe Koneski, Kon makedonskata prerodba. Makedonskite uchebnici od 19 vek, vtoro izdanie, Skopje, 1959; D-r Risto Kantardjiev, Makedonskoto prerodbensko uchilishte. Vtoro dopolneto izdanie, Skopje, 1985, 142–150; D-r Blazhe Ristovski, Krste P. Misirkov (1874–1926). Prilog…, Skopje, 1966, 52–56; Trajko Stamatoski, Borba za makedonski literaturen jazik, Skopje, 1986, 103–116; Simon Drakul, Arhimandrit Anatolij Zografski, Skopje, 1988, 347–359; D-r Stojan Risteski, Sozdavanjeto na sovremeniot makedonski literaturen jazik, Skopje, 1988; Blazhe Ristovski, Atinskiot „Abecedar”. Makedonski bukvar objaven od grchkata vlada i sporot za makedonskoto malcinstvo. Svechen sobir…, MANU, 2006. Bl. R.
Кирилична верзија на написот
БУКВАР