BUGARSKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI. Od formiranjeto na bugarskata drzhava vo Ⅶ v. do pochetokot na XI v. koga delovi od Bugarija mu pripagjaat na Samuilovoto Carstvo, bugarskite vladeteli se obiduvaat da osvojat delovi od Makedonija. Pogolem del od bugarskite eparhii se pod jurisdikcija na Ohridskata arhiepiskopija s” do nejzinoto ukinuvanje (1767). Vo 1870 g. se formira Bugarska egzarhija so makedonski eparhii pod nejzina jurisdikcija preku koi se ostvaruva crkovno i politichko vlijanie. Od formiranjeto na Knezhevstvoto Bugarija (1878) brojni se obidite za celosno zazemanje na Makedonija i za sozdavanje Golema Bugarija. Vo vtorata polovina na ⅩⅠⅩ v. zapochnuva masovno emigriranje od site delovi na Makedonija vo Bugarija. Makedonskata emigracija e organizirana vo makedonski organizacii, drushtva, kruzhoci, bratstva i grupi so dobrotvorna, kulturnoprosvetna, nacionalno-politichka, revolucionerno-osloboditelna i druga aktivnost, glavno vo Sofija, no i vo Haskovo, Burgas, Plovdiv, Ruse, Varna itn. Nekoi od niv se vo funkcija na oficijalnata bugarska politika kon Makedonija. Sleduvaat pritisoci za prezemanje na rakovodenjeto so makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvizhenje (MRO), preku formiranje na Vrhovniot makedonski komitet vo Sofija. Osobeno e negativna ulogata na Bugarija pred i vo vremeto na Ilindenskoto vostanie. Bugarija i Srbija se inicijatori za formiranje na Balkanskiot sojuz i za pochnuvanje na Balkanskata vojna (1912). Po Balkanskite vojni, del od teritorijata na Makedonija vleguva vo sostavot na Bugarija (Pirinskiot del na Makedonija), vo soglasnost so reshenijata od Bukureshkiot miroven dogovor (1913). Vo Prvata svetska vojna (1915–1918), Bugarija i sojuznicite go okupiraat delot od Makedonija shto $ pripagjal na Srbija (Vardarskiot del na Makedonija). I po vojnata prodolzhuva istata politika. Megju dvete svetski vojni, poddrzhana od vlastite na Bugarija, dejstvuva VMRO, chi-jashto aktivnost vo odnos na Makedonija varira vo zavisnost od konkretnata situacija. Vo toj period vo Bugarija se ubieni vidni makedonski intelektualci (GJorche Petrov, Arseni Jovkov, Dimo Hadjidimov i dr). Vo april 1941 g., Bugarija povtorno go okupira Vardarskiot del na Makedonija, so iskluchok na zapadnite delovi, koi se pod italijanska, odnosno pod albanska okupacija, vospostavuvajkji celosna administrativna, voena, policiska, prosvetna i druga vlast s” do kapitulacijata (septemvri 1944). Po Vtorata svetska vojna Makedoncite vo RB se priznati kako del od poseben narod, so opredeleni prava na malcinstvo vo Pirinskiot del. Po smrtta na Georgi Dimitrov i Rezoluzijata na Informbiroto (1948) nastapuva zaladuvanje na jugoslovensko-bugarskite odnosi i negiranje na postoenjeto na Makedoncite. Na jana najsrdechna kulturna sora-Makedonska knizharnica vo Gorna DJumaja (1947) popisot od 1946 g. kako Makedonci se izjasnuvaat 250.000, dodeka na popisot od 1992 g. taa brojka e samo 10.000, a na popisot od 2002 g., iako bez soodvetna grafa, kako Makedonci sepak se zapishuvaat 5.000 lica. RB prva ja priznava nezavisnosta na RM pod ustavnoto ime (15. Ⅰ 1992). Oficijalni diplomatski odnosi na najvisoko nivo se vospostavuvaat na 20. Ⅻ 1993 g. Prv vonreden i opolnomoshten ambasador na RB vo RM e Angel Dimitrov. Prv vonreden i opolnomoshten ambasador na RM vo RB e GJorgji Spasov. LIT.: Krste Bitoski, Makedonija i Knezhevstvoto Bugarija, Skopje, 1977; Ahil Tunte, Republika Makedonija-prva dekada (1990-1999), Skopje, 2005. T. Petr.
Кирилична верзија на написот
БУГАРСКО-МАКЕДОНСКИ ВРСКИ И ОДНОСИ