BUGARSKATA PLITIKA SPREMA MAKEDONIJA.Bugarskata drzhava na Balkanot bila sozdadena na teritorijata megju Dunav i Stara Planina (681), so prestolnina vo Pliska. Vo Ⅶ i vo prvite decenii na IX v. se proshirila i se konsolidirala na prostorot na jug do pod Stara Planina, na zapad do Serdika (Sofija), na istok do Crno More. Vo vremeto na vladeenjeto na ha-not Presijan (836–852) bile osvoeni granichni oblasti od Makedonija. Za vladeenjeto na Boris Ⅰ (852-889) Bugarija gi prodolzhila osvojuvanjata vo Makedonija. Bugarite ja prifatile hristijanskata vera (864/865), a vo 870 g. bugarskata crkva bila priznata od Vizantija. Pri vladeenjeto na Simeon (893–927), koj se proglasil za car (917), se zacvrstila bugarskata vlast vo Makedonija. Vo 969 g. vo Makedonija bilo krenato vostanie za otfrlanje na bugarskata vlast. Vo 971 g. Vizantija go likvidirala Bugarskoto Carstvo i vospostavila svoja vlast. Vo 976 g. zapadniot i severozapadniot del od Bugarija potpadnal pod vlasta na makedonskata drzhava na carot Samuil, a po nejzinoto pro-pagjanje (pochetok na XI v.) Vizantija gi zavladeala i tie bugarski oblasti. Na krajot na Ⅻ v. bilo obnoveno Bugarskoto Carstvo i se odrzhalo do krajot na ⅩⅣ v., koga Bugarija potpadnala pod vlasta na osmanliskata drzhava, a Bugarskata crkva bila ukinata. Vo 1870 g. Rusija izdejstvuvala sozdavanje na Bugarskata egzarhija, so sedishte vo Carigrad (so 16 eparhii, 13 bugarski, dve srpski i edna makedonska – Veleshkata eparhija), legalna institucija koja sproveduvala bugarska kulturnonacionalna propaganda vo Makedonija. Bugarskoto Knezhevstvo, sozdadeno vo 1878 g., usvoilo golemodrzhavna politika orientirana kon zavladuvanje na Makedonija. Bugarija stapila vo sojuz so Srbija, Grcija i Crna Gora (1912) za vojna protiv Osmanliskoto Carstvo. Po pobedata vo Prvata balkanska vojna, nezadovolna od podelbata na Makedonija, Bugarija zapochna vojna so sojuznicite (1913). Porazena vo Vtorata balkanska vojna, taa gi zagubila osvoenite teritorii. So Bukureshkiot dogovor (10. Ⅷ 1913) $ bil ostaven najmaliot (Pirinskiot) del od Makedonija. Bugarija vlegla vo Prvata svetska vojna na stranata na Centralnite sili Karta na Republika Bugarija (1915) i go okupirala Vardarskiot del od Makedonija. Po porazot vo Vojnata, so Versajskiot miroven dogovor (1919) Strumichko $ bilo odzemeno i dodeleno na Srbija, odnosno na Kralstvoto SHS. Vo 1941 g. Bugarija vlegla vo Vtorata svetska vojna na stranata na fashistichkite sili i okupirala pogolem del od Makedonija. Nacionalnoosloboditelnata borba vo Makedonija zavrshi so sozdavanje nacionalna drzhava, chlenka na Jugoslovenskata Federacija. Vo Bugarija bil izvrshen drzhaven prevrat (9. IX 1944). Komunistichkoto drzhavno rakovodstvo ja priznalo makedonskata drzhava (nacija i jazik) i deklariralo soglasnost za prisoedinuvanje na Pirinskiot del so makedonskata drzhava vo ramkite na proektiranata Juzhnoslovenska Federacija. Privremeno, po Bledskiot dogovor (1947) se proglasuva kulturna avtonomija vo Pirinsko. Po Rezolucijata na IB (1948) Bugarija reterira, se vrakja na politikata na nepriznavanje na makedonskata nacija i na makedonskiot jazik. Padot na komunistichkoto rakovodstvo i vospostavuvanjeto parlamentaren sistem (1989) ne donesuva promena na pozicijata kon makedonskiot narod, nacija i jazik. Vo 1991 g. Republika Makedonija proglasi drzhavna nezavisnost. Bugarija prva ja prizna drzhavnata nezavisnost na Republika Makedonija (15. Ⅰ 1992), a potoa vospostavi diplomatski odnosi (20. Ⅻ 1993). Bugarija ja realizira strategiskata opredelba: stana chlenka na NATO, a od 1. Ⅰ 2007 g. e so polnopravno chlenstvo vo EU. Megjudrzhavnite odnosi so Republika Makedonija ostanuvaat optovareni so nepriznavanjeto na makedonskoto nacionalno malcinstvo. LIT.: Bъlgarskata dъrzhava prez vekovete, 1, Sofiя, 1999; Istoriя na Bъgarite v dokumenti 1978–1912 i 1912–1918, 1–2, Sofiя, 1996; Vъnshnata politika na Bъgariя, 1–3, Sofiя, 1978 i 1995; Novica Veljanovski, Makedonija vo jugoslovensko-bugarskite odnosi 1944–1953, Skopje, 1998; Vasil Jotevski, Makedoncite vo Pirinskiot del od Makedonija 19491989, Skopje, 2004; Ivan Katardjiev, Makedonija i nejzinite sosedi, Skopje, 1998. M. Min.
Кирилична верзија на написот
БУГАРСКАТА ПЛИТИКА СПРЕМА МАКЕДОНИЈА