BUGARSKATA KOMUNISTICHKA PARTIJA I MAKEDONSKOTO NACIONALNO PRASHANJE (1919–1989). Vo svojot socijaldemokratski period BKP makedonskiot narod go smetala za bugarsko naselenie, a Makedonija za bugarska zemja. Iskluchok bil nejziniot lider Dimitar Blagoev (po poteklo Makedonec), koj vo 1917 g. vo bugarskiot parlament govorel deka vojnite shto Bugarija gi vodela za Makedonija bile zavojuvachki i pobaral Makedonija da se oformi kako posebna drzhava. Od 1919 g. kako BKP nastapuvala so deklarativnata parola za osloboduvanje na Makedonija vo „Balkanska Federacija“. Vo 1924 g. bila kritikuvana od Komiternata za stavot sprema makedonskoto prashanje, deka ne trebalo da se gleda kako na rezerva na proleterskata revolucija, tuku kako nejzin sostaven del. Vo 1926 g. na Ⅶ konferencija na BKF vo Moskva BKP javno ja priznala greshkata shto makedonskoto prashanje go tretirala kako bugarsko prashanje, a ne kako makedonsko – od pozicija na makedonskata nacija. Vo 1928 g. na Ⅱ proshiren plenum usvoila rezolucija za postoenjeto na makedonskata nacija i deka makedonskiot narod vo Pirinskiot del na Makedonija e nacionalno poroben i izlozhen na nacionalna asimilacija. Ja izdiga parolata za pravoto na Makedoncite na samoopredeluvanje i sozdavanje na nezavisna Makedonija. Vo 1937 g. go potvrdila stavot za pravoto na „bratskiot makedonski narod“ vo site delovi na podelena Makedonija na samoopredeluvanje do otcepuvanje vo posebna drzhava. Vo Vtorata svetska vojna BKP otstapila od tie stavovi. Bugarskata fashistichkata okupacija na Makedonija ja proglasila za osloboditelna i se obidela da ja prikluchi makedonskata partiska organizacija. Po kapitulacijata na fashistichkiot rezhim i prezemanjeto na vlasta i po konstituiranjeto na makedonskata nacionalna drzhava vo Vardarskiot del na Makedonija kako federalna edinica na Federativna Jugoslavija, go izmenila stavot i makedonskata drzhava ja proglasila za chekor za obedinuvanje na makedonskiot narod. Po Rezolucijata na IB protiv Jugoslavija BKP pak se vratila na starite golemobugarski pozicii. I po normaliziranjeto na odnosite prodolzhila so istata politika – s” do krajot na nejzinoto opstojuvanje pod imeto BKP. LIT.: BKP, Komiternъt i makedonski®t vъpros, Sofi® 1998 i 1999; Od priznavanje do negiranje (Bugarski stavovi za makedonskoto prashanje) – Statii–govori–dokumenti. Izbor i redakcija Vangja i Kole CHashule, Skopje, 1970; Lazar Mojsov, BRP i Makedonskoto nacionalno prashanje, Skopje, 1978. O. Iv.
Кирилична верзија на написот
БУГАРСКАТА КОМУНИСТИЧКА ПАРТИЈА И МАКЕДОНСКОТО НАЦИОНАЛНО ПРАШАЊЕ