BUBALKI (Coccinellidae) – tvri lichni usluzhni aktivnosti dokrilni, korisni insekti. Mali Eksteritorijalni organizacii i tela organizmi, povekjeto so trkalezno telo, so crvena, portokalova i Privatni domakjinstva so vraboteni lica so crna boja, so tochki ili so dam-Imputirani stanarini 8.958 10.465 15.662 ki, no poznati se i vidovi kaj koi Minus: Imputirani bankarski uslugi 4.380 5.153 4.720 teloto e vlaknesto ili mazno. Se hranat so rastitelni voshki, isto Dodadena vrednost po osnovni ceni 159.774 197.344 228.156 kako i nivnite larvi. Poznato e Neto-danoci na proizvodstvo 26.245 39.045 47.101 deka kako prirodni neprijateli Bruto domashen proizvod 186.019 236.389 265.257 na lisnite voshki specijalno se Izvor: Drzhaven zavod za statistika na Republika Makedonija (od soodvetnite godini) rast vo edna zemja. Podatocite za stapkite na rast na BDP pokazhuvaat deka nashata zemja od Vtorata svetska vojna do denes belezhi neramnomerno tempo na ekonomskiot rast vo oddelni periodi (v. ekonomski rast). Imeno, vo periodot dodeka zemjata beshe vo sostavot na jugoslovenskata federacija (SFRJ), najbrzo tempo na porast na BDP e ostvareno vo 60-tite godini na minatiot vek. Vo periodot na tranzicijata, odnosno po 1991 g., ima periodi na namaluvanje na BDP (do 1995 g. i vo periodot 2001-2002 g.) i periodi na postepeno zabrzuvanje na tempoto na rast na BDP (19962000 i od 2003 do denes). Oficijalnite statistichki podatoci za BDP, spored vidot na sopstvenosta, pokazhuvaat deka vo RM e mnogu pogolem delot od BDP shto se formira vo privatniot sektor (okolu 65% vo 2006 g.) vo sporedba so delot shto se formira vo javniot sektor. Vo strukturata na BDP vo RM dominiraat chetiri dejnosti: prerabotuvachkata industrija; trgovijata na golemo i malo; zemjodelstvoto, lovot i ribolovot; soobrakjajot, skladiranjeto i vrskite. Tie zafakjaat okolu polovina od BDP na zemjata. So 2.219 amerikanski dolari per capita (2005) nashata zemja se vkluchuva vo grupata sredno razvieni zemji. Iako iznosot na BDP per capita spored paritetot na kupovnata sila e mnogu povisok, okolu 6.600 amerikanski dolari (2004), toj ne ja menuva sushtinski sostojbata. Imeno, i od edniot i od drugiot indikator se konstatira deka nashata zemja mnogu zaostanuva zad soodvetnite iznosi vo zemjite chlenki na EU, kon koja se stremi da se prikluchi. IZV.: Drzhaven zavod za statistika na Republika Makedonija (soodvetni godini); Human Development Reports, UNDP. LIT.: SNA 1993 i ESA 1995. M. S. Brshlen (Hedera helidj L.)
Кирилична верзија на написот
БУБАЛКИ