BOZHIK – eden od najgolemite hristijanski praznici. Se praznuva vo spomen na ragjanjeto na Spasitelot Isus Hristos. Vo prvite tri veka negovoto ragjanje i krshtevanje se praznuvale zaedno na 6/19 januari kako Bogojavlenie/Vodici. Makedonskiot narod Bozhikno praznuvanje na Makedoncite vo Avstralija (crkva „Sv. Bogorodica-Prechista”, Liverpul, Sidnej, 2008) go praznuva so golema pochit. Odrzhanite obichai se ostatoci od minatoto, no transformirani vo nov nachin na praznuvanje. Na prviot den od praznikot se odi vo crkva, kade shto se slusha liturgija i vesta za Hristovoto ragjanje. Po liturgijata vernicite shto postele vo tekot na dolgite bozhikjni posti se prichestuvaat. Vo tekot na ovie praznichni denovi vernicite se pozdravuvaat so „Hristos se rodi” i otpozdravuvaat so „Vistina se rodi”. Prviot pozdrav pretstavuva soopshtuvanje na radosnata vest, a vtoriot potvrda na taa vest. Prviot den obichno se praznuva vo krugot na semejstvoto, a slednite dva dena se odi na gosti i se chestitaat imendeni. Vtoriot den od praznikot se vika Sobor na Presveta Bogorodica i e posveten na majkata Bozhja. Tretiot den se praznuva spomenot na sv. prvomachenik Stefan. Od Bozhik zapochnuvaat dvanaesette t.n. Nekrsteni (Pogani, Ristosovi) denovi shto traat do Vodici. Toa e period ispolnet so religiozen strav i razni magiski zashtiti. LIT.: Sbornikъ otъ bъlgarski narodni umotvoreniя, chast treta, otdelъ Ⅰ i Ⅱ, Bъlgarski obi=ai, obrяdi, sueveriя i kostÓmi, kniga Ⅶ, sljbral i izdava K. A. shapkarev, Sofiя 1891; Srpski narodni obichaji u GJevgjeliskoj kazi, prikupio i opisao Stefan Tanoviћ, uchitelj, Beograd, 1927; Vera Klichkova, Bozhikjni obichai vo Skopskata Kotlina, „Glasnik na Etnoloshkiot muzej”, 1, Skopje, 1960; Lazar Mirkoviћ, Heortologija, Beograd, 1961; Naum Celakoski, Debarca, obredi i obredni igri, Skopje, 1984. M. Kit.
Кирилична верзија на написот
БОЖИК