BONSAI – vo bukvalna smisla sad–drvo, odnosno drvo vo saksija. Najkratko definirano, bonsaito pretstavuva harmonichna celina na korenot, stebloto i grankite od rastenieto vo kompozicija so saksija ili na kamen. Ovoj tip kultura (veshtina) poteknuva od Kina ushte od Ⅶ vek, a vekje vo XI vek se praktikuva vo Koreja i vo Japonija. Na evropskiot kontinent primeroci od bonsai prvpat se pretstaveni vo London (1902), neshto podocna vo Pariz, a po Vtorata svetska vojna fenomenot bonsai dobiva ogromna popularnost i vo SAD. Postojat pet osnovni stila bonsai (ispraven i formalen, ispraven i neformalen, nakosen, polukaskaden i kaskaden) so 32 potstila. Za odrzhuvanje na formata na bonsaite se primenuva posebna tehnika so koja se kontrolira razvojot na korenot, stebloto i grankite. Inicijator za prenesuvanje na ovaa tehnika vo Makedonija e B. Sotirovski, koj dosega so svoite sorabotnici ima odrzhano tri javni izlozhbi (1992, 1995 i 2000). Bonsaite od makedonskite avtori se najchesto od avtohtoni vidovi, a najzastapena e zelenikata (Budjus sempervirens L., fam. „Vardar Valledz” Sot.). Bl. S.
Кирилична верзија на написот
БОНСАИ