BOLEN DOJCHIN -. istoriski nepoznata lichnost vo predanijata i vo narodnata poezija, sekogash povrzana za Solun. Vo pesnite toj e pobratim na Marko Krale, so shto, spored svoite potrebi i zhelbi, narodnite tvorci gi obedinuvaat dejstvuvanjeto i zhivotnite patishta na omilenite narodni junaci. Vo narodnite pesni tokmu toj go osloboduva Marka od azachkata temnica (Miladinovci, br. 156). Zaedno so Marko i „sirak Janko”, toj e chuvar i branitel na gradot Solun. Najpoznata e pesnata za negovata borba so Crnata Arapina (v). Iako teshko bolen, toj ja spasuva svojata chest, chesta na svoeto semejstvo, chesta na solunskite devojki i obrazot na gradot Solun (Miladinovci, 153; Jastrebov, 60 i dr). Pritoa impresionira negovata sredba so Crna Arapina, megdanot, pobedata i smrtta. Toa e stereotipna epska fabula na junachki megdan po poznat epski obrazec. Vo preden plan ispaknuva silinata na chovekovata volja, pottiknata od emociite i junachkata chest, pri shto se potenciraat i ritualnite dvizhenja, skladot na vernosta i grizhata na soprugata i sestrata, koi go podgotvuvaat za bojot. Taa e edna od najubavite pesni vo makedonskata i vo juzhnoslovenskata epika. LIT.: Kiril Penushliski, Bolen Dojchin, Skopje, 1986; Radovan Pavlovski, Bolen Dojchin, „Lik”, prilog na „Nova Makedonija”, Skopje, 8. Ⅰ 1992, 15; Kiril Penushliski, Makedonski folklor. Istoriski pregled, Skopje, 1999, 236–240. S. Ml.
Кирилична верзија на написот
БОЛЕН ДОЈЧИН