BOGOEV, Ksente (s. Leunovo, 20. Ⅹ 1919 – Skopje, 20. Ⅳ 2008) – ekonomist, univerzitetski profesor, opshtestvenik, akademik. Osnovno uchilishte zavrshil vo Gostivar, gimnazija vo Skopje (1937), a Ekonomskiot fakultet vo Belgrad (1951). Doktoriral ekonomski nauki na Univerzitetot vo Belgrad (1962). Za profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje e izbran vo 1952 g. Na redovnite studii na Ekonomskiot fakultet predaval finansiska teorija i politika, na postdiplomskite studii na istiot fakultet fiskalna politika, a na postdiplomskite studii na Ekonomskiot fakultet vo Zagreb komunalni finansii. Bil vizitingprofesor na Drzhavniot univerzitet vo Florida, SAD. Toj bil i direktor na Ekonomskiot institut vo Skopje (1945), prodekan na Ekonomskiot fakultet vo Skopje (1952–1954), dekan na istiot fakultet (1961–1963), rektor na Univerzitetot vo Skopje (1966– 1968), pretsedatel na Zaednicata na jugoslovenskite univerziteti (1966– 1968), dopisen (1974) i redoven chlen na MANU (1979), sekretar na Oddelenieto za opshtestveni nauki na MANU (1983– 1991), pretsedatel na MANU (1992–1999) i rakovoditel na Centarot za strategiski istrazhuvanja na MANU (2000). Kako poznat ekonomski ekspert, izvrshuval brojni i vonredno znachajni opshtestveno-politichki funkcii: zamenik-minister za finansii na NRM (1945–1952), Ksente Bogoev ekonomski sovetnik na Postojanata jugoslovenska delegacija pri OECD vo Pariz (1955–1957), potpretsedatel na Izvrshniot sovet (Vladata) na SRM (1967–1968), pretsedatel na Izvrshniot sovet na SRM (1968–1974), chlen na Pretsedatelstvoto na SRM (1974–1977), guverner na Narodnata banka na SFRJ (1977–1981). Po osamostojuvanjeto na zemjata, bil sovetnik na Ministerstvoto za finansii (1994–1998) i sovetnik na pretsedatelot na Vladata na RM (2005– 2006). Bogoev vleguva vo redot na doajenite na makedonskata ekonomska nauka. Avtor e na povekje od 250 nauchni i struchni trudovi (knigi, nauchni proekti, monografii, statii), objaveni vo zemjata i vo stranstvo. Osnovopolozhnik e na nauchnite disciplini od oblasta na fiskalnata i monetarnata teorija i politika, so nesporen pridones za nivnoto moderno koncipiranje i za nivniot kontinuiran razvoj do deneshni dni. Toj e i eden od osnovachite na prviot postdiplomski studium od oblasta na monetarnite problemi vo jugoslovenski ramki, studium na koj se educiraa najpoznatite eksperti od ovaa oblast od poraneshnata SFRJ. Kako profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, se zdobi so reputacija na vrven predavach, chovek so shiroki i moderni pogledi za problematikata shto ja izuchuva i predava, nauchnik koj sekogash e vo tek so najnovite dostignuvanja na svetskata ekonomska nauka, a so toa i so golem respekt pomegju studentite na redovnite i na postdiplomskite studii i pomegju negovite kolegi od zemjata i od stranstvo. Pod vodstvoto na akad. Bogoev magistriraa i doktoriraa golem broj ekonomisti od zemjata i od poraneshnite jugoslovenski prostori, vkluchuvajkji gi tuka i nashite najpoznati ekonomisti, denes, glavno, univerzitetski profesori. Kako iskusen i vrven nauchen istrazhuvach, toj beshe rakovoditel na brojni nauchni proekti, megju koi i onie od fundamentalno znachenje za razvojot na zemjata – reformata na danochniot sistem, nacionalnata strategija za razvoj, izvoznata strategija na RM i dr. Akad. Bogoev e i eden od avtorite na Blue Ribbon Report (Siniot izveshtaj na UNDP) za RM. Negoviot vonredno bogat nauchen i teoretski opus, ne samo od oblasta na javnite finansii, tuku i poshiroko, od oblasta na sovremenata makroekonomija (ekonomskiot razvoj, inflacijata, nevrabotenosta i makroekonomskite politiki), brojnite trudovi, posebno statii so istrazhuvachki karakteristiki, inovativniot pristap i nauchniot pridones, mu donesoa prestizh na renomiran ekonomist, ne samo vo zemjata i vo poraneshnite jugoslovenski prostori tuku i poshiroko. Potvrda za toa e faktot shto Bogoev znachaen broj od svoite trudovi gi izlozhuval pred nauchni rabotnici i eksperti na stranski univerziteti (Solun, Buenos Aires, Moskva, Pariz, London, Montreal, Vashington, Los Andjeles, Stanford, Blumington, Hale, Regensburg, Najrobi itn.). Kako vrven i afirmiran ekonomist, akad. Bogoev e chlen na povekje stranski akdemii: Evropskata akademija, Mediteranskata akademija i Akademijata na naukite vo Bezanson, a e profesor honoris causa na Univerzitetot vo Hale, SR Germanija. Akad. Bogoev svoite bogati teoretski znaenja uspeshno gi aplicira vo realniot ekonomski zhivot, a odgovornite funkcii gi izvrshuva so dignitet na vrven i pochituvan ekspert i so nesporna profesionalnost, kompetentnost i eruditivnost. Kako pretsedatel na MANU vo dva man-data, vo periodot na osamostojuvanjeto na zemjata i borbata za priznavanje na nejziniot megjunaroden subjektivitet, Bogoev dade osoben pridones za razvojot, zacvrstuvanjeto i ponatamoshnoto afirmiranje na integritetot i reputacijata na MANU kako vrvna nauchna institucija. So svojata kontinuirana nastavna i nauchnoistrazhuvachka rabota (od pedesettite godini na minatiot vek do denes) vo edna od najkompleksnite oblasti na ekonomskata nauka – javnite finansii, so svojata reputacija na vrven ekonomist, so svoeto odgovorno i kompetentno izvrshuvanje na brojni ekspertski i visoki opshtestveno-politichki funkcii, Bogoev ostavi neizbrishlivi tragi vo razvojot na sovremenata makedonska nauka i vo nejzinoto afirmiranje nadvor od granicite na zemjata. BIB.: knigi i uchebnici: Komunalne finansije, Ekonomski fakultet, Zagreb, 1962; Finansiski sistem na FNRJ, I i Ⅱ del, Skopje, 1962; Fiskalna politika (za postdiplomski studii), Skopje, 1964; Ekonomika na SFRJ (koavtor), Skopje (I izd. 1980, Ⅱ izd. 1983, Ⅲ izd. 1987); Ekonomika na Jugoslavija, (koavtor), Skopje, 1990; Danochniot sistem na Makedonija: teoriski i praktichni aspekti (koavtor), Skopje, 1994; poznachajni nauchni proekti (rakovoditel): Lokalne finansije Jugoslavije, Beograd, 1964; Federalizmot vo oblasta na finansiskiot sistem na Jugoslavija, MANU (1982–1984); Problemi na demografskiot razvoj na SR Makedonija (rakovoditel i avtor), MANU, 1985; Koncepcija za danochniot sistem na Republika Makedonija, Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija (1991–1992); Makroekonomskata politika vo otvorenite stopanstva vo periodot na tranzicijata, MANU (1993–1994); Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija, MANU (1996– 1997); Ekonomijata na Republika Makedonija vo devedesettite godini, MANU (1998-2000); Izvozna strategija na Republika Makedonija, MANU (1998–1999). LIT.: Ekonomski fakultet – Skopje – 50 godini (1950–2000), Skopje 2000; Bilteni na izbornite sobranija na MANU, 1974; 1979; MANU i Ekonomski fakultet – Skopje: Nauchen sobir: Makroekonomskata politika vo oblasta na finansiite – po povod 80 godini od zhivotot i 50 godini nastavna i nauchna dejnost na akademik Ksente Bogoev, Zbornik na trudovi, MANU, Skopje 2001. T. F. Milcho Bogoev
Кирилична верзија на написот
БОГОЕВ, Ксенте