BLAGORODNISHTVO vo Makedonija (ⅩⅣ-ⅩⅤⅠ v.) – po osmanliskoto osvojuvanje starata hristijanska blagorodnichka klasa vo Makedonija uspeala vo eden izvesen period da se zadrzhi vo gradovite. Vo ⅩⅤ v. vo Skopje zhiveel vlastelinot Toshnik, chija zhena Milica vo 1497 g. go obnovila manastirot Matka. Vo 1466 g. vo izvorite se spomenuvaat „boljarite na mestoto Kratovo”, a vo istoto mesto zhiveele knezhevskite semejstva Boichikjevi i Pepikjevi. Boljari kako opshtestven sloj vo koj vleguvale najvlijatelnite hristijani postoel i vo Ohrid vo ⅩⅤ v. Vo april 1448 g. so posebna sultanska naredba na Radinos od Kostur mu bila dadena na uzhivanje crkvata „Zaharija”, a pak manastirot „Sveti Nikola” vo samiot grad Strumica vo 1573 g. kako semeen vakaf mu pripagjal na popot Dobre. Vo positnoto makedonsko blagorodnishtvo vleguvale i hristijanite – spahii, koi pretstavuvale ostatok od starata predosmanliska voena klasa. Tie bile vklucheni vo osmanliskiot voen sistem i aktivno uchestvuvale vo voenite pohodi na imperijata. Brojot na ovie pretstavnici na staroto krupno i sitno blagorodnishtvo vo Makedonija so tekot na vremeto postepeno se namaluval i vekje kon krajot na ⅩⅤⅠ v. napolno ischeznale. LIT.: A. Stojanovski, Gradovite vo Makedonija od krajot na ⅩⅣ do ⅩⅤⅠⅠ vek. Demografski prouchuvanja, Skopje 1981; Kon prashanjeto za hristijanite spahii vo Makedonija, GINI, IV, 1–2, Skopje, 1960, 304-316; B. Cvetkova, Novdze danndze o hristianah-spahiяh na Balkanskom poluostrove v period turckogo gospodstva, „Vizantijskij vremennik”, ⅩⅠⅠⅠ, Moskva, 1958. Dr. GJ.
Кирилична верзија на написот
БЛАГОРОДНИШТВО во Македонија