BITOLA – grad vo zapadniot del na RM, so 74.550 zh. (2002). Se naogja na preminot od istochnoto podnozhje na pl. Pelister i Pelagoniskata Kotlina, od dvete strani na r. Dragor. Zafakja povrshina od 2.245 ha. Niz gradot pominuvaat magistralniot pat Ohrid–Bitola–Prilep (M-5) i zheleznichkata pruga, koja od Veles, preku Prilep i Bitola, vodi za Lerin i Solun vo Grcija. Bitola ima umereno-kontinentalna klima so prosechna godishna temperatura od 11,4°S, i godishno kolichestvo vrnezhi od 600 mm. S” do doseluvanjeto na Slovenite vo Pelagonija vo neposredna blizina, juzhno od Bitola, se naogjal antichkiot grad Bitola, topografska karta Herakleja – Linkestis. Segashniot grad go osnovale Slovenite i mu go dale slovenskoto ime Obi-tel – Bitola, shto znachi zhivealishte ili mesto so povekje manastiri. Gradot pod segashnoto ime prvpat se spomenuva vo 1014 g., vo vremeto na Samuilovoto vladeenje, kako sedishte na episkopija. Niz celiot sreden vek, osobeno vo ⅩⅠⅠⅠ i ⅩⅣ v., Bitola stanala znachaen trgovski centar vo Pelagonija. Kon krajot na ⅩⅣ v. (1382) gradot go zazele Turcite. Vo sredinata na ⅩⅤ v. stanal vazhen stopanski i kulturen centar na Evropska Turcija i sedishte na Bitolskata nahija vo koja imalo 150 naseleni mesta. Poznatiot patopisec Evlija CHelebija ja posetil Bitola vo 1662 g. i zabelezhal deka „gradot ima okolu 3.000 mali i golemi kukji na prizemje i kat, grupirani vo 21 maalo, charshija so 900 dukjani i bezisten”. Vo pochetokot na ⅩⅠⅩ v., po doseluvanjeto na znachitelen broj Vlasi od izgoreniot grad Moskopole, vo Bitola silno se razvilo zanaetchistvoto i trgovijata. Vo 1835 g. gradot imal oko-Bitolskiot pazar vo ⅩⅠⅩ vek brojot na zanaetchiskite dukjani dostignal nad 2.000 so okolu 140 vidovi zanaeti, organizirani vo 70 esnafski organizacii. Viden pridones vo razvojot na gradot dale i diplomatskite pretstavnishtva i konzulatite na povekje stranski drzhavi. Toa dovelo Bitola da stane „grad na konzulite”, no i arena na stranskite propagandi. Za unapreduvanjeto na trgovijata i za podiganjeto na prvite industriski objekti od osobeno znachenje bila izgradbata na zheleznichkata linija Solun – Bitola (1894). Vo periodot megju dvete svetski vojni Bitola stanuva pogranichen grad i gi izgubila gravitaciskite podrachja kon Grcija i Albanija. Sepak, vo ovoj period gradot prvpat zapochnuva planski da se gradi i toa spored oddelni urbanistichki planovi. Najbrz razvoj dozhivuva vo vtorata polovina na ⅩⅩ v. Togash, od 31.761 zh. vo 1948 g., bro-jot na naselenieto vo 1991 g. se zgolemuva na 84.002 zh. Vo slednite godini naselenieto zapochnuva da se namaluva, prisuten e silen bran na iseluvanje i toa glavno vo prekuokeanskite zemji. Vo 2002 g. vo gradot zhiveat 74.550 zh. Od niv, 66.038 zh. ili 88,6% se Makedonci, 2.360 zh. Albanci, 1.562 zh. Turci, 2.577 zh. Romi, 997 zh. Vlasi, 499 zh. Srbi, 20 zh. Boshnjaci i 497 zh. se izjasnile kako „drugi”. Bitola e sedishte na opshtina, koja zafakja povrshina od 78.795 ha, ima 66 naseleni mesta so 95.385 zh. Vo gradot postojat fabriki od tekstilnata, kozharskata, prehranbenata, mashinskata, elektroindustrijata, grafichkata industrija i dr. Po Skopje, B. e najgolemiot administrativno-politichki, kulturno-obrazoven i zdravstven centar vo RM. I denes 7 stranski drzhavi (Turcija, Velika Britanija, Francija, Grcija, Slovenija, Romanija i Hrvatska) imaat svoi konzularni pretstavnishtva. Od oblasta na obrazovanieto, ima 22 zabavishta, 10 osumgodishni uchilishta i 7 uchilishta za sredno obrazovanie. Vo 1979 g. e osnovan Univerzitetot „Sv. Kliment Ohridski” koj denes go sochinuvaat 11 visokoobrazovni nastavno-nauchni institucii od jugozapadniot del na RM. Vo gradot postoi Dom na kulturata, Matichna i univerzitetska biblioteka, teatar i kino, Istoriski arhiv, Zavod za zashtita na spomenicite na kulturata, prirodnite retkosti, muzej i galerija, seizmoloshka stanica, zooloshka gradina i povekje zdruzhenija so kulturno-umetnichka i prosvetna funkcija. Mrezhata na zdravstveni objekti e dobro razviena. Vo 1966 g. e formiran Medicinskiot centar „D-r Trifun Panovski” so 14 specijalistichki oddelenija, a postojat i povekje privatni zdravstveni ordinacii i ambulanti. Bitola e bogata so spomenici od minatoto, kako: antichkiot grad Herakleja, crkvata „Sv. Dimitrija”, Ajdar-Kadir djamija, Isak CHelebi djamija, Jeni djamija, Bezistenot, Debojot, Zandana-kulata, Gradskiot saat, Bitolskata charshija i dr. LIT.: Nikola Dimitrov, Bitola urbanogeografski razvoj, DNUB, Bitola 1998; Bitola – Monografija, Bitola 1986. Al. St. lu 40.000 zh. Vo sredinata na ⅩⅠⅩ v. „shirok sokak“, Bitola
Кирилична верзија на написот
БИТОЛА