BIOLOSHKI ISTRAZHUVANJA VO MAKEDONIJA – nema pishani dokazi za postoenje na bioloshkata misla vo Makedonija s” do ⅩⅤⅠⅠⅠ i pochetokot na ⅩⅠⅩ vek. Kon polovinata na ⅩⅠⅩ vek se pojavuvaat prvite botanichki i faunistichki trudovi Frivaldskdz (1835, 1834), A. Boué (1840) i A.Grisebach (1848). Retkite istrazhuvachi, pretezhno poedinci od sosednite ili od drugite evropski zemji navleguvaat vo dostapnite lokaliteti vo Makedonija. Do vtorata dekada od ⅩⅩ vek istrazhuvanjata se ogranicheni i poedinechni. Podocna ima nauchnici po poteklo od Makedonija, obrazovani vo stranstvo, koi dale pridones vo razvitokot na bioloshkite disciplini vo sosednite zemji. Eden od niv e Boris Kitanov, chii roditeli se od Makedonija, kako i Tomo Hr. Zahariev, roden vo Prilep, obrazovan vo Sofija, koj ima znachaen pridones vo razvivanjeto na shumarstvoto. Vo Belgrad e Ksenofon shahov, roden vo Ohrid. Vistinskoto vtemeluvanje na bioloshkite disciplini pochnuva po formiranjeto na institutite i laboratoriite, osobeno po formiranjeto na Bioloshkiot institut vo ramkite na prvata visokoshkolska institucija vo Makedonija, na Filozofskiot fakultet (1946). Site dejnosti, uslovno mozhat da se podelat na tri periodi. Prviot period, vo prvata polovina na ⅩⅠⅩ vek, e istrazhuvanje na za organiziranje dava d-r Sinisha Stankovikj. Tretiot period – zapochnuva so otvoranjeto na Filozofskiot fakultet (1946). Bioloshkiot institut e eden od institutite na Prirodno–matematichkiot oddel. Se formiraat neophodnite vezhbalni, uchilnici za nastava po biologija. Taa se izveduva od prof. Boris Kitanov (botanika), prof. Petar Ikonomov (zoologija) i dovi, 7 monografii, 5 univerzitetski uchebnici. Po 2000 g. se obrazuvaat kadri po molekularna biologija, encimologija, transfer na geni, interventno oploduvanje, bestelesno oploduvanje, a so voveduvanjeto na elektronskata mikrospkopija e ovozmozhen prodor vo submikroskopskata gradba na kletkite, kako i na mnogu strukturi na nivo na molekuli i geni. Rad. Gr. florata i faunata vo Makedonija, otkrivajkji dotogash nepoznati vidovi rastenija i zhivotni. Ceneti prilozi za dotogash nepoznati ribi i polzhavi od Ohridskoto Ezero objavilile Sturandz (1894) i Steindachner (1882–1895–1897), ZH. GJorgjevikj (1905) za fito i zooplanktonot na Ohridskoto Ezero, a Spiridon Brusina (1896) go istrazhuva znachenjeto na endemskite ribi vo Ohridskoto Ezero. Od 1900 do 1920 g. se zgolemuva brojot na publikuvanite floristichki i faunistichki trudovi. Vtoriot period opfakja otvoranje centri vo Makedonija. Sogleduvajkji ja zdravstvenata sostojba na naselenieto so 21% mortalitet (kaj decata 54%), se formira Antimalarichna komisija (1921) sostavena od stranski i od domashni eksperti. Po inicijativa na A. shtampar se formiraat pet bakterioloshki stanici, se vospostavuva antimalarichna profilaksa i slezinski indeks. Bakterioloshkata stanica vo Skopje prerasnuva vo Zavod za tropski bolesti (1925), so svoja zgrada, donacija na Rokfeler. Ispituvanjata se nasocheni kon suzbivanje na zaraznite bolesti, opfakjajkji i del od socijalnata higiena. Nabrgu se formira i Zooloshkiot muzej (1926), koj prerasnuva vo Prirodonauchen muzej na Makedonija, kako institucija vo koja se odviva organizirana kolekcionerska, nauchno-istrazhuvachka i izdavachka dejnost. Golem broj rastenija i zhivotni go dobile svoeto ime spored lokalitetot kade shto se najdeni. Vtemeluvach na muzejot e d-r Stanko Karaman, koj ushte vo 1923 g. gi izuchuva vodite na ezerata, rekite, blatata i orizishtata, istrazhuvajkji gi prichinite za malarijata. Otkriva 5 vida komarci (Anopheles), od koi dva se dotogash nepoznati, i predlaga merki za nivno suzbivanje so vnesuvanje na ripcheto gambuzija vo blatata i orizishtata. Vo 1935 g. e formirana Hidrobioloshkata stanica vo Ohrid so cel da se organiziraat sistematski istrazhuvanja na zhiviot svet vo Ohridskoto Ezero i proizvodstvo na ripchinja od ikra za poribuvanje na ezeroto so ohridska pastrmka. Inicijativa Biomasa na bukovi ekosistemi vo Nacionalniot park „Galichica“ prof. Lav Lozinski (animalna fiziologija). Deficitarnite disciplini se popolneti so renomirani viziting profesori od jugoslovenskite univerziteti: d-r S. Stankovikj, d-r M. Radovanovikj, d-r St. Jakovlevikj, d-r R. Glavinikj, d-r Ivan GJaja, d-r St. GJilineo, d-r B. Milovanovikj od Belgradskiot univerzitet. D-r Ivo Horvat, d-r St. Horvatikj, d-r Vale Vouk, d-r Davor Milichikj, d-r Vanda Kohanska–Devide, d-r Zvonko Devide, d-r St. sholjan i d-r R. Verner od Zagrepskoto sveuchilishte, a d-r Miroslav Zei od LJubljanskiot univerzitet. So doagjanjeto na d-r Roko Vukovikj (1949) i d-r Mihovil Grachanin (1955), bioloshkata nastava se proshiruva so citologija, fiziologija i so ekologija na rastenijata. Prvite asistenti, izbrani megju najdobrite studenti zavrsheni vo 1951 g., se: Kiril Micevski, LJubica Arsova, Risto Buzalkov, Aleksandar Dimovski, Radmila Vojdanovska, Risto Kocarev, LJupcho Grupche, koi po doktoriranjeto se izbrani za docenti. Sozdadeni se uslovi za nauchnoistrazhuvachka rabota, pechateni se brojni nauchni trudovi, monografii, uchestva na kogresi i simpoziumi. Vo 1978 g. vo organizacija na Makedonskoto bioloshko drushtvo se odrzhaⅤkongres na biolozite na Jugoslavija (1988), a vo organizacija na Makedonskoto ekoloshko drushtvo se odrzha Ⅳ kongres na ekolozite na Jugoslavija. Vo 1998 g. e odrzhan i Prviot kongres na ekolozite na Makedonija so megjunarodno uchestvo. Odbraneti se nad 70 doktorski disertacii, otpechateni se nad 1.200 nauchni tru-
Кирилична верзија на написот
БИОЛОШКИ ИСТРАЖУВАЊА ВО МАКЕДОНИЈА