BEKTASHI . (ⅩⅠⅠⅠ v. – 1826 g.) – heterodoksen dervishki red. Osnovan od Hadji Bektash Veli, oficijalno ukinat (1826) od sultanot Mahmud Ⅱ (1808–1839). Bile smetani za zashtitnici na janicharite. Se karakterizira so misticizam, zasnovan vrz eretichki elementi od predislamskiot period, so zanemaruvanje na verskite obvrski, vkluchuvajkji ja i zadolzhitelnata molitva. Tajnite uchenja im se shiitski. Tie gi priznavaat dvanaesette imami, a glavna lichnost za niv e Ali, kogo go povrzuvaat so Alah i so Muhamed. Vo nivnite obredi ima mnogu hristijanski elementi, primeni vo Anadolija i pri nivnoto shirenje na Balkanot, osobeno vo Albanija, a ottamu i vo Zapadna Makedonija. Odigrale vazhna uloga vo islamizacijata na hristijanskoto naselenie poradi bliskosta na nivnite obredi so hristijanskite. Aktivni se i denes, posebno vo Republika Albanija i na Kosovo, a vo Republika Makedonija sedishteto im e vo Arabati baba tekje vo Tetovo. LIT.: John Kingsledz Birge, The Bektashi order of Dervishes, London, 1965; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija, Ⅱ, Skopje, 1983; M. Sertoðli, Bektaþilik nedir?, šstanbul, 1969; M. Shoublier, Les Bektashis et la Roumelie, Revue des etudes islamiljues, Ⅲ, Paris, 1927. Dr. GJ.
Кирилична верзија на написот
БЕКТАШИ