BEDUA (Beddua) – kletvata e povrzana so veruvanjeto vo razni natprirodni pojavi, kako: pretskazhuvanja, baenja, predodredenost na sluchkite i nastanite, shto dovelo do veruvanjeto vo natprirodnata sila na govorot. Se veruvalo deka megju sluchkite vo zhivotot i zborovite so koi tie se imenuvaat postoi tesna vrska i organska zavisnost, deka zborovite, kako izraz na edna zhelba, imaat vlast da gi predizvikaat samite tie neshta ili sostojbi. Vo momenti koga chovekot se naogja vo neizvesnost pred nekoj znachaen nastan od zhivotot, togash se pribegnuva kon govorna magija so cel da se olesni psihichkata napregnatost. Vo takvi momenti na ochajuvanje i nesrekja, maka ili omraza i zavist se ragja kletvata. Najchesti kletvi se onie shto poradi chestata upotreba se javuvaat kako svoevidni formuli. Pri izgovaranjeto na kletvite, isto kako i pri blagoslovite, svoite zhelbi chovekot najchesto gi iskazhuva povikuvajkji se na neprikosnoveniot bozhji avtoritet. Najchesti zhelbi vo kletvenite formuli se: „Allah vers›n ermes›n haftas›na!” (Alah nesrekja da mu dade!), „Allah can›ni als›n!” (Alah dusha da ti zeme!), „Allah vers›n dodzmas›n genç dzaþ›na!” (Alah mladosta da mu ja zeme!), „Allah fukaral›ktan kurtarmas›n!” (Alah od siromashtvo da ne te izbavi!), „Allah güzler›ni körets›n!” (Ochite da mu oslepat!), „Güleri dzolda kals›n!” (Ochite na patishtata da mu ostanat!), „Allah vers›n karni tok, güzleri aç kals›n!” (Stomakot sit, ochite gladni da mu bidat!), „Allah kanli dzaþlar vers›n!” (Ochite krvavi solzi da mu ronat!). Spored turskite narodni veruvanja, kletvite imaat zadolzhitelna sila i neminovno se ispolnuvaat, a ispolnuvanjeto e ramnosilno na zakonitost, bidejkji rezultira od veruvanjeto vo magiskata sila na zborot. Se veruva deka e najteshka majkinata i tatkovata kletva, osobeno ako se izrecheni vo konkretni loshi momenti. LIT.: Sevim Pilichkova, Kon prouchuvanje na veruvanjata kaj Turcite od Makedonija, Ⅻ megjunaroden simpozium za balkanski folklor, Ohrid, 1997, „Makedonski folklor”, DJDJVII, 54, Skopje, 1999, 33–37; Magiskata sila na zborot, DJDJDJVIII megjunaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura. Nauchna konferencija, Ohrid, 5–25. Ⅷ 2005. S. Pil. BEZ’RBETNICI (Invertebrata) – grupa organizmi od zhivotinskoto carstvo shto nemaat ’rbet. Ne pretstavuvaat taksonomska kategorija, bidejkji nivnoto obedinuvanje ne e prirodno grupiranje, iako konvencionalno, toa ime s” ushte e zadrzhano vo upotreba. Spored bogatstvoto na vidovite, raznovidnosta na formite i odlikite na zhivotniot ciklus bez’rbetnicite se dominantna grupa na planetata Zemja. Dosega vo svetot se registrirani vkupno 1.300.000 vidovi zhivotni, od koi na bez’rbetnicite otpagjaat 1.262.000. Dokolku se iskluchat insektite, okolu edna polovina od site drugi bez’rbetni organizmi se zhiteli na morinjata, sredina vo koja se zachnal zhivotot. Vo Makedonija se prisutni 11 tipovi bez’rbetni organizmi, so vkupno 9.339 vidovi, od koi 579 se makedonski endemiti: tip protozoi ili prazhivotni (Protozoa), zastapen so 113 vidovi (32 endemiti); tip sungjeri (Porifera), so devet vidovi (pet endemiti); tip spleskani crvi (Plathelminthes), so 85 vida (35 endemiti); tip koprivarki (Cnidaria) so dva vida – tip vrvchari (Nemertea), so eden vid – tip rotatorii (Rotifera), so 60 vidovi; tip nematodi (Nematoda), so 553 vidovi (tri endemiti); tip mekoteli (Mollusca), so 276 vidovi (95 endemiti); tip prstenesti crvi (Annelida), so 160 vidovi (42 endemiti) i tip chlenkonogi (Arthropoda) so 7.574 vidovi (367 endemiti). Bez’rbetnata fauna kaj nas s” ushte ne e dovolno prouchena, pa ottamu se ochekuva definitivniot broj na vidovite da bide daleku pogolem. LIT.: S. Petkovski, Faunal diversitdz, vo: Countrdz Studdz for Biodiversitdz of the Republic of Macedonia (First National Report). Ministrdz of Environment and Phisical Planning, Skopje, 2003, 217; P. A. Meglitsch, Invertebrate Zoologdz, Odjford, 1972; J. Illies, Limnofauna Europaea. A Cheklist of the Animals Inhabiting European Inland NJaters, njith Accounts of their Distribution and Ecologdz (edjcept Protozoa), Stutgart–Nenj Ѕork–Amsterdam, 1978. Sv. P. – V. Sid.
Кирилична верзија на написот
БЕДУА