BASNA (lat: fabula – kratok raskaz) – kratka prikazna vo proza ili vo stihovi, vo koja glavna uloga imaat zhivotnite, ponekogash rastenijata, nezhivite predmeti ili nekoi prirodni sili. Tie obichno se prikazhani so chovechki osobini (antropomorfozirani) preku govor, karakterni osobini, sklonosti, stremezhi i sl. Odnosite megju lugjeto obichno se dadeni alegorichno, pri shto se ismevaat nivnite slabosti i nedostatoci i se davaat moralni pouki, koi na krajot mozhat da se izrazat i eksplicitno vo vid na poslovici, pogovorki ili maksimi. Prenesuvana od pokolenie na pokolenie kako usna ili kako knizhevna tvorba, nejzinata cel e da pouchi, da oceni ili da dade nekoj mudar sovet. CHesto se koristi za ismevanje na nekoja negativna osobina, na pr., gluposta. Vo makedonskata narodna knizhevnost e poznata kako prikazna za zhivotni. Prvite zapisi se na K. A. shapkarev i na M. K. Cepenkov. Vo niv e evidentna i pojavata na lokalizcija na dejstvoto na prikaznite. Druga osobina e davanjeto iminja na zhivotnite: za lisicata – Kuma Lisa, Kuma Lina i Mara, za volkot Kum Volchko, za kucheto – Bosilko, za jazovecot – Jasko, za kozata – Patila. Vakvoto imenuvanje na zhivotnite se pravi za da bidat poslichni na lugjeto, so specifichni nacionalni obelezhja. Vo motivite i sizheata nashle izraz starite mitoloshki pogledi vo odnos na svetot i prirodata. LIT.: Kiril Penushliski, Prikazni za zhivotni, Skopje, 1973; Makedonsko narodno tvoreshtvo, izbor i redakcija Kiril Penushliski, Skopje, 1973; Makedonski narodni prikazni za zhivotni. Podgotvil Tanas Vrazhinovski, Skopje, 1977. B. V.
Кирилична верзија на написот
БАСНА