BARGALA (Goren Kozjak) – utvrdena naselba od docnoantichko vreme i episkopski centar. Gradot izrasnal od rimsko voeno utvrduvanje (kastrum), za shto svedochi natpisot na kamenata plocha od 371 g., sluchajno pronajden vo s. Karbinci. Spored nego, gradot se naogjal vo provincijata Sredozemna Dakija. Hierokloviot sinegdem go naveduva episkopot Dardanius kako uchesnik na Halkedonskiot sobor vo 451 g., koga gradot se naogjal vo provincijata Makedonija Salutaris. Utvrduvanjeto ima nepravilna pravoagolna forma (280 h 185 m), so chetvrtesti odbranbeni kuli i dzid shirok 2,20 m. Na zapadnata strana e glavniot dvoen vlez vo gradot. Kon voeniot karakter na gradot se nadovrzuva i se razviva i civilniot. Vo tekot na Ⅳ– Ⅵ v. gradot prerasnuva vo mokjen episkopski centar na Sredna Bregalnica, postignuvajkji najgolem podem vo vremeto na Justinijan. Nastradal vo pohodite na varvarite vo docniot Ⅵ i raniot Ⅶ vek. Vo 1966–1970 g. e otkriena trikorabna bazilika so pod od kameni plochi, a vo severniot korab mozaik od krupni teseri. Prezviteriumot e so pod vo opus sectile. Vnatreshnosta bila so bogata arhitektonska kamena plastika. Na eden kapitel stoi imeto na episkopot Eremija. Na severniot perimetralen dzid (od nadvoreshna strana) se naogja baptisterium so dve gradezhni fazi. Vo kompleksot na episkopskata bazilika vleguva i gradskata piscina i stanben kompleks za episkopskata rezidencija. Bazilikata bila izgradena kon krajot na Ⅳ v., a dograduvana voⅤi vo Ⅵ v. Vo istrazhuvanjata e otkrieno depo od 277 ranovizantiski moneti od Anastasij I, Justin I, Justinijan I, Justin Ⅱ, Tiberij i Mavrikij. Lokalitetot go istrazhuvale I. Venedikov, B. Aleksova, S. Mango i Z. Beldedovski. LIT.: I. Venedikov, Bargala. Raskopki i prouchvaniя, I, Sofiя, 1948, 82–97; B. Aleksova – C. A. Mango, A Preliminardz Raport, „DOP“, 25, NJashington, 1971, 263–277; B. Aleksova, Episkopijata na Bregalnica, Prilep, 1989, 41–69. D. Z.
Кирилична верзија на написот
БАРГАЛА