BAKHOS Bahus, Dionis . – bozhestvo shto e povrzano so kultot za Terakota: Satiri i Bakhos vo igra besmrtnosta na dushata i reinkarnacijata; kaj antichkite Makedonci ova bozhestvo na vegetacijata se narekuva: Bakhos, Sabos, Sabazios, Savadios (pridruzhnicite na Dionis se Sileni, vo Makedonija narecheni Saboi); ova bozhestvo e narecheno i Bassareus, shto bi znachelo „oblechen vo krzno od lisica”. Kultot na Bakhos ima ritualen karakter (agrios, erdzkriptos). Vo Makedonija kultot i ritualite imaat orgijastichki karakter: manichni tanci na sledbenichkite na Bakhos – bakhidite i majnadite (rodonachelnik na bakhidite e Aithia, Aithria, adraia – makedonska glosa, se povrzuva so Tija, koja so Ѕevs go ima sinot Makedon). Spored Plutarh, bakhidite vo Makedonija od najstari vreminja se narekuvaat klodonki i mimalonki; vo nivnite svechenosti uchestvuva i majkata na Aleksandar Makedonski, Olimpijada. Dramata Bakkhai, koja Evripid ja pishuva na dvorot na makedonskiot kral Arhelaj I, e posvetena na vakviot makedonski kult. Vo Aleksandrija Ptolemaj Filadelf organizira sveti povorki vo koi se dvizhat mimalonki vooruzheni so mech (makedonska tradicija, koja postoi ushte od Ⅶ v. od st.e.). Na edna votivna plochka od Stobi e pretstaven bogot Ddzalis / Diondzsos so tirs vo desnata i so grozd vo levata raka, vo pridruzhba na polubozhestva – daemones i na edno zhensko bozhestvo; na votivnata stela od 215 g. vo Melnik Dionis so avtohtoniot teonim Asdoules e prikazhan so vinova loza, kako java na konj vo pridruzhba na Pan i na Silen, koi gi sledi panter. LIT.: Plutarch, Aledjander, Harvard Universitdz Press, 1959; D. Srejoviћ, A. Cermanoviћ, Rechnik grchke i rimske mitologije, Beograd, 1979; R. Bart, Knjizhevnost, mitologija, semiologija, Beograd, 1979; A. Fol, Dionis, Sofi®. A. shuk.
Кирилична верзија на написот
БАКХОС Бахус, Дионис