ARHEOLOSHKI MUZEJ NA MAKEDONIJA. Pochetocite se vrzuvaat za Arheoloshkoto oddelenie vo Muzejot na Juzhna Srbija (1924), so lapidarium vo Kurshumli An. Vo vremeto na fashistichkata okupacija na Makedonija, toj e vo sostav na reorganiziraniot Naroden muzej (1942), koj pri bombardiranjeto na Skopje bil razurnat. Po Osloboduvanjeto prodolzhuva kako Oddelenie vo novoformiraniot Naroden muzej na Makedonija, otvoren na 1 maj 1946 g. Podocna, so reorganizacijata (1949) se transformira vo Arheoloshki muzej na Makedonija. Do 1952 g. raboti vo istata Postavka vo Arheoloshkiot muzej, Skopje zgrada so Etnografskiot muzej, a vo 1953 g se vseluva vo nekogashnata kasarna na tvrdinata Kale, koja zemjotresot (1963) ja uriva. Do 1976 g. Muzejot prodolzhuva da raboti vo del od kjeliite na rekonstruiraniot Kurshumli An i vo baraka izgradena vo negoviot dvor. Vo 1977 g. zaedno so Etnoloshkiot i Istoriskiot muzej se vseluva vo deneshnata muzejska zgrada i se zdruzhuvaat vo edna organizacija – SOZT Muzei na Makedonija. Do 1984 g. AM, zaedno so svojata srednovekovna zbirka, realiziral povekje arheoloshki istrazhuvanja (vo Demir Kapija, Stobi, Isar-Marvinci), pribiral podatoci za arheoloshkata topografija na Makedonija i dr. Priredil izlozhbi posveteni na srednovekovnoto dzidno slikarstvo i ikonografija, a so kopii na freski uchestvuval vo izlozhbata za Srednovekovnata umetnost priredena vo Pariz (1950). Go izdaval svojot „Zbornik na Arheoloshkiot muzej na Makedonija“ (11 broevi). Vo 1982 g. ja ureduva postojanata arheoloshka postavka „Makedonija od praistorijata do doagjanjeto na Slovenite“. So poslednata reorganizacija na SOZT vo Muzej na Makedonija (1984), Arheoloshkiot muzej ja gubi svojata samostojnost i odnovo se vrakja na statusot do 1949 g. – kako Arheoloshko oddelenie. LIT.: –orÚe Miljkoviћ, Muzejska delatnost u Makedoniji, Skoplje, 2001. V. S.
Кирилична верзија на написот
АРХЕОЛОШКИ МУЗЕЈ НА МАКЕДОНИЈА