ARAMISTVOTO VO MAKEDONIJA -. razbojnishtvo povrzano so ajdutstvoto, no i vo podocneshnite vreminja, vo periodot megju dvete svetski vojni i NOAVM. Aramiskite druzhini broele od mali grupi do nekolku iljadi odmetnici od vlasta, na chelo so arambasha. Niv gi formirale pripadnici na razni etnichki zaednici ili voeni dezerteri. Vo vremeto na osmanliskoto vladeenje chesto se poistovetuvalo so ajdutstvoto, bidejkji odmetnicite od makedonsko poteklo gi napagjale glavno zloglasnite agi, begovi i bogatite trgovci. No imalo i mnogu primeri na aramistvo od odmetnati mesni nasilnici od vlasta, oddelni dezerteri od voenite edinici i pripadnici na bashibozukot. Registrirani se i povremeni navleguvanja na aramiski druzhini od Albanija. Okolu 1000 aramii od oblasta na Mat (Albanija) go napadnale i gradot Bitola (1711). Posebno karakteristichni bile primerite na ograbuvanje na pechalbarite pri nivnoto vrakjanje, chesto vo sorabotka so mesnite vlasti. Toa go vrshela i aramiskata druzhina od Zajas, Kichevsko (do 1927). I vo vremeto na NOAVM aktivni bile oddelni kachachki druzhini. Opeani se vo mnogu narodni pesni, so razlichno odrazen odnos na narodnite tvorci kon nivniot lik i delo, vo zavisnost od opeanite nastani. IZV.: Aleksandar Matkovski, Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija, I-V (1620-1810), Skopje 1961-1980. LIT.: Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeenje, Ⅲ, Skopje, 1983; D-r Gligor Todorovski, Zapadna Makedonija za vreme na okupacijata (1941-1944), Skopje, 1998, 1311. S. Ml.
Кирилична верзија на написот
АРАМИСТВОТО ВО МАКЕДОНИЈА