ANTIFASHISTICHKO I NACIONALNOOSLOBODITELNO DVIZHENJE VO PIRINSKIOT DEL NA MAKEDONIJA (1941–1944). Makedonskiot narod vo Pirinskiot del na Makedonija predvoden od makedonskite komunisti, vo vremeto na Vtorata svetska vojna borbata za nacionalna sloboda ja vodel zaedno so borbata na bugarskite komunisti protiv fashistichkiot rezhim. Do septemvri 1941 g. na chelo na Okruzhniot komitet na BKP za Pirinskiot kraj bile Grozdan Nikolov, Nikola Kalapchiev, Stanke Lisichkov i Vlado CHimev. So doagjanjeto na chelo na Nikola Parapunov zapochnalo zasileno organiziranje na antifashistichkata i nacionalnoosloboditelna borba na Makedoncite od ovoj del na Makedonija. Pod negovo rakovodstvo bile formirani prvite partizanski cheti i odredi vo Razloshkata i vo Gornodjumajskata okolija. Toj na CK na BKP (1942) mu ja soopshtil zacrtanata linija – celite i zadachite na partizanskite odredi vo borbata za nacionalna sloboda na makedonskiot narod. Pri formiranjeto na par-Naslovnata stranica na prviot broj Grupa partizani od Pirinskiot del na Makedonija na organot na AFZH (1944) tizanskite odredi (1943) bile istaknuvani revolucionernite tradicii na makedonskiot narod od vremeto na Ilindenskoto vostanie, nacionalnata revolucionerna dejnost na Jane Sandanski i na VMRO(Ob). Razloshkiot partizanski odred go nosel imeto „Jane Sandanski”. Partizanskiot vesnik „Rabotnichesko zname” gi povikuval progresivnite lugje vo Bugarija da se oslobodat od izmamata shto ja shirela bugarskata propaganda za „obedinuvanje na bugarskite zemji” po okupacijata i vo drugite delovi od Makedonija, deka toa znachelo novo porobuvanje na makedonskiot narod i no-vi katastrofi za bugarskiot narod. Voenite i politichkite rakovoditeli na makedonskoto NOD ja afirmirale nacionalnata osloboditelna borba – celite i kontinuitetot od Ilinden 1903, liderstvoto na Goce Delchev i Majskiot manifest (1924), so odbelezhuvanje na godishninite. Vo site okolii vo Pirinskiot kraj imalo partizanski odredi (1944). So masovnoto uchestvo vo antifashistichkata borba vo tekot na chetiri godini, makedonskiot narod vo Pirinskiot del na Makedonija go izvojuva pravoto na samoopredeluvanje i na obedinuvanje so matichniot del. Negovi pretstavnici uchestvuvale na zasedanieto na ASNOM i vo konstituiranjeto na makedonskata nacionalna drzhava vo Vardarskiot del na Makedonija. Po vojnata Bugarija privremeno priznala samo nacionalna kulturna avtonomija vo t.n. „Dimitrovski period” (1944–1948), no potoa ja prodolzhila politikata na denacionalizacija i bugarizacija. LIT.: Dimitar Mitrev, Pirinska Makedonija vo borba za nacionalno osloboduvanje, Skopje, 1950; Vъorъzhenata borba na bъlgarskiя narod protiv fashizma 1941–1944. Dokumenti, Sofiя, 1962; Vasil Jotevski, Revolucionernata dejnost na Nikola Parapunov vo periodot 1941–1943 godina, Prilozi za Ilinden, Ⅲ, Krushevo, 1979. V. Jot.
Кирилична верзија на написот
АНТИФАШИСТИЧКО И НАЦИОНАЛНООСЛОБОДИТЕЛНО ДВИЖЕЊЕ ВО ПИРИНСКИОТ ДЕЛ НА МАКЕДОНИЈА