ANTICHKA MAKEDONIJA – (so oblasti: Pierija, Botiaja, Almopija, Amfaksitida, Migdonija, Anatemunt, Botika, Krusida, Bisaltija, Krestonija, Pierija, Edonida, Eordaja, Timfaja, Paravaja, Dasaretida, Orestida, Linkestida, Pelagonija, Deriop, Pajonija, Parorbelija, Sintika i Odomantika) – go opfakja severoistochniot del na Balkanskiot Poluostrov: na sever od helenskata oblast Tesalija, so koja se granichi so r. Peneios (Pencha), pl. Olimp i pl. Pind; zapadnata granica e sharplaninskiot masiv; severnata granica se dvizhi od pl. Jakupica, po dolinata na r. Pchinja i Osogovskite Planini sћ do pl. Rila, a na istok po istochnite padini na Pirin Planina do utokata na Mesta. Ovaa geografska opredelba ja pretstavuva drzhavnata granica na Antichka Makedonija. Prvite zapisi za istorijata na Makedonija se sodrzhat vo Homerovata epopeja „Ilijada” („krivolakite Pajonci” od shirokiot Aksij, i najstarite toponimi – Pierija i Ematija). Spored mitopejata, zemjata e narechena Makedonija po Makedon, sin na Ѕevs i na Tija, kjerka na Devkalion (Hesiod). Etimologijata na imeto Antichka Makedonija Makedonija ne e potvrdena, najverojatno poteknuva od supstratniot sloj na ischeznatite balkanski jazici od indoevropsko poteklo. Jadroto na makedonskata drzhava e oblasta megju rekite Ludijas i Aksij (Herodot). Prv makedonski kral e Perdika Ⅰ (sp. antichkite zapisi), koj vladee kon krajot na Ⅷ v. pr.n.e.; od nego zapochnuva vladeenjeto na makedonskata dinastija Argeadi (Argeas e eponimniot heroj na Makedon) i obedinuvanjeto na makedonskite pleminja. Kralevite od dinastijata Argeadi (707–310/9) se: Perdika, Argaj, Filip, Aerop I, Alketa, Aminta I, Aleksandar I, Perdika Ⅱ, Arhelaj I, Orest, Aerop Ⅱ, Aminta Ⅱ, Pavsanija, Aminta Ⅲ, Aleksandar Ⅱ, Ptolemaj Alorski, Perdika Ⅲ, Filip Ⅱ, Aleksandar Ⅲ, Filip Ⅲ, Aleksandar IV. Prvata prestolninata e Ajga, kade shto e i kralskata nekropola, a vtorata prestolnina, izgradena vo vremeto na Arhelaj Ⅰ (413–399), e Pela, koja vo vremeto na Filip Ⅱ (359–336) stanuva metropola na Balkanot, pogolema i od Atina. Mokjta na makedonskata drzhava se dolzhi na bogatstvoto i mestopolozhbata na zemjata, sposobnite vladeteli, voenoto ureduvanje, veshtinata na vojuvanjeto na Makedoncite i stremezhot za hegemonija ne samo nad Balkanot, tuku i nad togashniot Svet. Makedonija i Makedoncite stanuvaat dominanten faktor na Balkanot vo vremeto na Filip Ⅱ Makedonski, a negovot sin Aleksandar Ⅲ Makedonski sozdava svetska imperija, go obedinuva „Svetot” na najblagoroden nachin preku „svetite svadbi” na starite kontinenti. Po smrtta na Aleksandar Ⅲ Makedonski, so Makedonija vladeat (334–168) negovite naslednici, dijadosite i epigonite: Antipatar, Kasandar, Filip Ⅳ, Aleksandar V, Demetrij I, Pir, Lizimah, Ptolemaj. Po 277 god. pr.n.e. sledi poslednata makedonska dinastija Antigonidi: Antigon Ⅰ Gonat, Demetrij Ⅱ, Antigon Doson, FilipⅤi Persej. Makedonija (sp. Strabon) na zapad granichi so bregot na Jadranskoto More, na istok so utokata na r. Hebar (Marica) i gr. Kipsela; na sever se shiri preku pl. Bertisk (den. severnoalbanski pl.), Skard (shar), Orbel, Rodopa i Hemus (Stara Pl.), na jug so Via Egnatia, shto vodi od Dirahion (Drach) kon istok do Tesalonika. Najstarite makedonski gradovi se formirani ushte vo Ⅵ v. pr.n.e.: prvata prestolnina e Ajga, a vtorata Pela; na padinite na pl. Beroja se gr. Edesa i Beroja, vo Pierija gr. Pidna, a vo pod-nozhjeto na pl. Olim: Dion, makedonskoto svetilishte, Lejbetra, Herakleijon, Metona, Pidna; vo Botiaja: Edesa, Beroja, Kir, Skidra, Miedza, Ihna, Aloros; vo Migdonija: Tesalonika (osnovana vo 316/5 g. pr.n.e.), Terma, Ematija, Sindos, Aretusa, Leta; vo Amfaksitida: Idomena, Gortinija, Atalanta i Evrop; vo Pierija (krajbrezhjeto pri utokata na r. Strimon): Ejon, Amfipol, Galeps, Ojsimna, Neapol i Akontisima; vo Edonija: Filipi (osnovan od Filip Ⅱ); na Halkidik: Kasandreja (postariot g. Potidaja), Apolonija, Antigoneja, Stratonikeja, Uranopol, Stagira; vo Dasaretida: Lihnidos, Evija i Uskana; vo Deriop: Stubera, Alkomena i Brijanion; vo Pajonija: Argos, Stobi (na utokata na Crna Reka vo Vardar), Antigoneja, Evrist, Stena, Biladzora, Astibos, Dober, Astraj i Bargala; Arg Orestikon vo oblasta Orestida; vo Pelagonija: gr. Pelagonija, Keramija i Kolobajsa. Do rimskiot period vo Makedonija ima povekje od stotina gradovi. Po trite Makedonsko-rimski vojni Makedonija potpagja (168 g.) pod rimski protektorat. Upravno e podelena na chetiri dela (meridii). Rimjanite nametnuvaat surovi uslovi i Makedonija e unishtena i politichki i ekonomski. Po obidot za osloboduvanje so vostanieto na Andrisk, Makedonija e pretvorena vo rimska provincija (146 g.), glavna voena baza za rimskite osvojuvanja na sever (Tribali, Mezi) i na severoistok (Trakijci). Vo vreme na rimskiot imperator Oktavijan Avgust, Makedonija dobiva status na „provincia inermis”. Vo 40-tite god. na Ⅱ v. pr.n.e. e izgradena najznachajnata soobrakjajnica megju Rim i Konstantinopol Via Egnatia, koja so dva kraka, edniot od Apolonija, drugiot od Epidamnos, gi povrzuva makedonskite gradovi Lihnidos, Herakleja Linkestiska, Edesa, Tesalonika so Konstantinopol. Se gradat i drugi patishta: Via militaris po dolzhinata na Aksios, koj gi povrzuva Tesalonika – Idomena – Antigoneja – Stobi – Bilazora – Skupi, prodolzhuvajkji kon Naisos, po tekot na r. Morava dopira do Viminacium; trasiran e i dijagonalen pat od Herakleja Linkestiska – Stobi – Astobo – Tranupara do Pavtalija i Serdika. Vo docnorimskiot period Makedonija stopanski opagja, teritorijalniot opfat na gradovite se stesnuva, a raste brojot na dobro utvrdenite mesta poradi postojanite napadi (V– Ⅵ v.) od Goti, Huni, Avari i Sloveni (sved. na letopiscite); edinstveno Tesalonika se razviva kako metropola na Balkanot. Vo Makedonija hristijanstvoto ima golem broj privrzanici od samiot pochetok; taa e prvata zemja vo koja pristignuva apostol Pavle (49 g.) za da go shiri hristijanstvoto; podocna se formiraat mokjni episkopski sedishta vo gradovite: Tesalonika, Filipi, Stobi, Lihnidos, Herakleja, Skupi, Dion, Beroja, Tiveriopol, Justinijana Prima. LIT.: Justin, Filipovata istorija. Prev. LJ. Basotova, Skopje, 2000; K. K. Ruf, Istorija na Aleksandar Makedonski. Prev. LJ. Basotova, Skopje, 1998; N. G. L. Hammond, The Macedonin State, Odjford, 1989; E. Petrova, Brigite, Skopje, 1996; N. Proeva, Studii za antichkite Makedonci, Skopje, 1997; Istorija na makedonskiot narod 1, Skopje, 2000; F. Papazoglu, Istorija na helenistichkiot period, Skopje, 1995; M. Boshkoski, Iminjata Makedonija i Makedonci vo srednovekovnite izvori, Skopje, 2003; A. shukarova, Filip Ⅱ Makedonski i atinskite re-tori, Skopje, 2003. A. shuk.
Кирилична верзија на написот
АНТИЧКА МАКЕДОНИЈА