AMAM – javna banja gradena vo gradovite vo Makedonija vo periodot na turskoto vladeenje. Sekoj amam sodrzhel pet grupi prostorii: shadrvan (garderoba) so kvadratna osnova, kapaluk (del za adaptacija) so pravoagolni osnovi, halvet (prostor za kapenje) eden kvadraten prostor na koj mozhe da se nadovrzat povekje mali prostorii, hazna (rezervoar za voda) i kjulhan (lozhishte). Vo halvetot po obemnite dzidovi se izgradeni kameni bankini i kameni korita – kurni. Pokrivani se so kupoli i svodovi. Osvetluvanjeto e zenitalno. Gradeni se od kamen i tula. Zatopluvanjeto e podno i preku dzidovite. Vnatreshnosta bila ukrasuvana so dekorativna plastika, glavno, vo trompite, vo lacite i vo gornite dzidni partii. Amamite bile gradeni kako dvojni, t.n. chifte amami so posebni delovi za zheni i za mazhi ili kako ednodelni. Poznati se CHifte amam (ⅩⅤ) i Daut-pashin amam (1489–1497) vo Skopje (i dvata adaptirani vo umetnichki galerii), amamot Deboj (ⅩⅤⅠ v.) vo Bitola, Voska amam vo Ohrid, amamot vo Tetovo i dr. LIT.: M. Zdravkoviћ, Restauracija i adaptacija Daut-pashinog amama u Skoplju, Zbornik zashtite spomenika kulture, 1, Beograd, 1950, 45-56; I. Zdravkovikj, Izbor graÚe za prouchavanje spomenika islamske arhitekture u Jugoslaviji, Beograd, 1964; K. Tomovski, Amamot Deboj vo Bitola, Zbornik na Arheoloshkiot muzej na Makedonija, Skopje, 1975, 263-270; K. Tomovski, Konzervatorski i restavratorski raboti na CHifte amamot vo Eden od pogonite na „AMAK SP” AD – Ohrid Skopje, „Kulturno nasledstvo”, 5, Skopje, 1973, 1-5; L. Kumbaradji-Bogoevikj, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998, 169-195. Kr. T.
Кирилична верзија на написот
АМАМ