AGROINDUSTRIJA – zaemna povrzanost na primarnoto zemjodelsko proizvodstvo i prerabotuvachkata industrija na zemjodelski proizvodi. Zemjodelskoto proizvodstvo (rastitelnoto proizvodstvo i stocharstvoto) e osnova za razvoj na nekolku prerabotuvachki industrii, koi go chinat t.n. agroindustriski kompleks. Tuka spagjaat: prehranbenata industrija, proizvodstvoto na pijalaci, proizvodstvoto na dobitochna hrana i industrijata za tutun i cigari. Ovie industrii imaat silno vlijanie vrz razvojot na primarnoto zemjodelsko proizvodstvo. Istoriski gledano, prehranbenata industrija vo Makedonija svoite koreni gi vleche ushte pred Vtorata svetska vojna, koga najgolem del od prerabotkite na zemjodelskite proizvodi se vrshea vo samite selski domakjinstva. Po Vtorata svetska vojna ovie dejnosti sukcesivno gi prezedoa novoizgradenite industriski kapaciteti. Denes asortimanot na prehranbenata industrija broi okolu 120 proizvodi. Vo proizvodstvoto na pijalaci, od pred Vtorata svetska vojna, beshe nasledeno samo proizvodstvoto na pivo, dodeka vo ponovo vreme ovaa industriska granka celosno go prezede i proizvodstvoto na drugite vidovi alkoholni i bezalkoholni pijalaci. Proizvodstvoto na zhestoki alkoholni pijalaci od 5.090 hl vo tekot na 1947 g. porasna na 10.548 hl 2005 g., dodeka proizvodstvoto na pivo, vo istiot period, porasna od 50.000 hl na okolu 720.000 hl. Industriskoto proizvodstvo na dobitochna hrana nemashe nekoja pogolema razvojna tendencija, shto ne mozhe da se reche i za prerabotkata na tutunot. Pred Vtorata svetska vojna, prerabotkata na tutunot se vrsheshe vo industriskite skladishta, kako obichna manipulacija. Po Vtorata svetska vojna taa tehnoloshki beshe usovrshena so celosna fermentacija. Proizvodstvoto na fermentiran tutun porasna od 10.742 t vo tekot na 1947 g., na 31.962 t 1983 g., za 2005 g. da se namali na 15.904 toni. Fabrichko proizvodstvo na cigari pred Vtorata svetska vojna nemashe. Proizvodstvoto na cigari od 890 milioni parchinja vo tekot na 1947 g. porasna na 14.030 milioni parchinja vo 1983 g., a vo 2005 g. se namali na 5.793 milioni parchinja. Republika Makedonija raspolaga so relativno golem broj kapaciteti na prerabotuvachkata industrija. Povekjeto od niv bea izgradeni pred osamostojuvanjeto na drzhavata i vo osnova bea nameneti za pazarot na poraneshna SFRJ. Golem del od niv denes go nadminuvaat domashnoto proizvodstvo na surovinska baza (maslo, shekjer, tutun i drugo). Po osamostojuvanjeto na zemjata, stesnuvanjeto na pazarot, niskata investiciona aktivnost i visokata amortiziranost na postojniot fizichki kapital, pridonesoa za dopolnitelno namaluvanje na nivnata iskoristenost. LIT.: Strategija za razvoj na zemjodelstvoto vo Republika Makedonija do 2005 godina, MANU, Skopje, 117–119; N. Uzunov, Stopanstvoto na Republika Makedonija, 1945–1990, MANU, Skopje, 2001, 333-340; Drzhaven zavod za statistika, Statistichki godishnici na Republika Makedonija, 1955-2006. D. E.
Кирилична верзија на написот
АГРОИНДУСТРИЈА