ADMINISTRATIVNO-TERITORIJALNA PODELBA NA MAKEDONIJA VO ANTIKATA. Vo vremeto koga postoela makedonskata drzhava (Ⅶ-Ⅱ v. pr. n.e.) antichkite avtori razlikuvale glavno Gorna i Dolna Makedonija. Dolna Makedonija (Pierija, Botiaja, Eordaja, Almopija, Migdonija, Krestonija, Bisaltija i dr.) gi opfakjala juzhnite, pretezhno ramnicharski predeli, so prestolnina prvin vo Ajga, a podocna vo Pela. Gorna Makedonija opfakjala pretezhno planinski predeli (Orestida, Linkestida, Pajonija, Pelagonija, Dasaretija i dr.) i vo golem del se sovpagjala so teritorijata na deneshna RM. Prirodnite granici shto ja razdvojuvale makedonskata drzhava od sosednite teritorii, najchesto se prostirale po visokite planinski venci, no i niz pogolemite rechni dolini (na jug – pl. Olimp, Kambunskite Planini i r. Penej; na jugozapad – pl. Pind; na zapad pl. od sharplaninskiot masiv; na sever – pl. Jakupica, r. Pchinja, Osogovskite Planini do pl. Rila i na istok – istochnite padini na pl. Pirin i r. Mesta). Ovie graAdministrativno-teritorijalna podelba na antichka Makedonija -Administrativno-teritorijalna podelba na antichka Makedonija – oblastite istochno oblastite zapadno od rekata Aksij od rekata Aksij nici na makedonskata drzhava rechisi vo potpolnost se sovpagjaat so istorisko-geografskite granici na Makedonija, a edinstveno poznachitelni otstapuvanja ima na sever. Vo vtorata polovina na Ⅳ v. pr. n.e., vo vremeto na kralevite Filip Ⅱ i Aleksandar Ⅲ Makedonski granicite na makedonskata drzhava bile enormno proshireni. Vo vremeto na Filip Ⅱ drzhavata na zapad dopirala do Jonskoto More, na istok do Crnoto More, a na sever, so pomali proshiruvanja, ostanala starata nejzina granica, dodeka na jug se protegala do grchkite oblasti Etolija i Fokida. Aleksandar Ⅲ Makedonski, po proshiruvanjeto na severnite granici, celosno se nasochil kon osvojuvanjata vo Azija, po shto istochnata granica bila pomestena do r. Ind. Po negovata smrt ogromnata drzhava ne se raspadnala vednash i nekoe vreme formalno bila odrzhuvana. Vo prvata chetvrtina na Ⅲ v. pr.n.e. zavrshil procesot na nejzinata dezintegracija, a delovite od makedonskata drzhava prerasnale vo posebni drzhavi, vladeani od posebni dinastii: Egipet (dinastijata na Ptolemeidite), Sirija i glavninata od poraneshnite persiski teritorii (dinastijata na Selevkidite) i Makedonija so pogolem del od Grcija (dinastijata na Antigonidite). So pagjanjeto na makedonskata drzhava pod rimska vlast (168 g. pr. n.e.), nejzinata teritorija bila podelena na chetiri meridi, sekoja so svoe sedishte: Amfipol, Tesalonika, Pela i Pelagonija. Takvoto ureduvanje bilo promeneto koga bila formirana provincijata Makedonija (148 g. pr. n.e.), koja bila upravuvana od pretor. Vo dva navrati provincijata Makedonija bila privremeno delena. Pri prvata podelba (kon krajot na Ⅳ v.) taa bila podelena na Makedonija Prima (so sedishte Tesalonika) i na Makedonija Salutaris (so sedishte Stobi). Pri vtorata podelba (sredinata naⅤv.) bile formirani Makedonija Prima (so sedishte Tesalonika) i Makedonija Sekunda (so sedishte Stobi). LIT.: Nade Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. T. Fil.
Кирилична верзија на написот
АДМИНИСТРАТИВНО-ТЕРИТОРИЈАЛНА ПОДЕЛБА НА МАКЕДОНИЈА ВО АНТИКАТА