CHASHULE, Kole (Prilep, 2. Ⅲ 1921) – raskazhuvach, romansier, dramski pisatel, publicist i diplomat. Sredno obrazovanie zavrshil vo Bitola, potoa studiral medicina vo Belgrad, no po okupacijata na Jugoslavija od strana na germanskite okupatori, se vrakja vo rodniot grad, kade shto uchestvuva vo podgotovkata i krevanjeto na Antifashistichkoto vostanie od 11 oktomvri 1941 g., a potoa vo Narodnoosloboditelnata vojna (1941–1944). Po osloboduvanjeto na zemjata bil na razni funkcii vo opshtestveniot zhivot: direktor na Radio Skopje, direktor na Dramata pri MNT, glaven i odgovoren urednik na spisanieto „Razgledi“, potoa bil jugoslovenski konzul vo Kanada i ambasador na SFRJ vo Bolivija, Peru i vo Brazil. CHlen e na DPM od 1947 god. Pochesen chlen e na MANU (od 2003). Za tvoreshtvoto na Kole CHashule imaat pishuvano rechisi site poznachajni makedonski kritichari i pisateli (Stardelov, GJurchinov, Al. Spasov, G. Todorovski, Jovan Boshkovski, M. Matevski, A. Aleksiev, M. Drugovac, P. T. Boshkovski, T. CHalovski i dr.). „Knizhevnoto tvoreshtvo na Kole CHashule – veli G. Todorovski vo edna od svoite studii za tvoreshtvoto na ovoj avtor – sozdavano glavno kako paralelen tek na edna negova bogata i dinamichna opshtestveno-politichka aktiva, ja naseluva makedonskata literatura vo nekolkute decenii od sredinata na ovoj vek, vo vremenski rasteg shto samo dosega iznesuva povekje od tri decenii, a po svoeto znachenje za povoeniot bujat rastezh na nashata kultura i umetnost pretstavuva moshne zabelezhliv prilog…“ BIB.: Drami: Edna vecher, 1948; Poslednite gavrani, 1950; Vejka na vetrot, 1957; Brazda, 1958; Crnila, 1960; Igra ili socijalistichka Eva, 1961; Gradskiot saat, 1965; Vitel, 1966; Partitura za eden Miron, 1967; Zemjaci, (1967), Trojca i vistinata, 1967; Kako shto miluvate: Ostavka na eden karipski minister za vnatreshni raboti ili Dostaga na samiot vrv od najvisokata vlast, 1975; Sud, 1978; ZHitolub, 1981; Divertisman za eden Strez, 19671990; Rodnokrajci, 1987; Tibursio i Sinforosa, 1988; Vejka, dva, 1989; Son prv, 1991; Son vtor i po nego drug, 1992; Modus moriendi, 1992; Lakrimula, 1993; Markuchot vo chetiri glasa 1995. Romani – Pros-tum, 1970; Premrezhe, 1-2 (1977); Vomjazi, 1981; Imela, 1982; Gorchila, 1983; Kanadski fragmenti, 1985; Konzulski pisma, 1987; Taka e, ako vi se chini, 1994; Limb, 2002; raskazi: Prvite dni, 1950; Raskazi, 1953; Samo skazni, 2000; Nishto, 2003; esei: Zapisi za nacijata i literaturata, 1985, Novi zapisi, 1989, Makedonski dilemi, 1992; Rezime za mojata generacija, 1998; Bolno pleme, 2000; A, bre, Makedonche, 2003; Toj shto nema ime, roman, 2004; Patot od sebesi, roman, 2006; CHinkim velena, 2009; Antimemoari, 2009. LIT.: Milosav Mirkovikj: Lugjeto i simbolite vo dramite na K. CHashule, Ⅴ Racinovi sredbi, 1968; G. Todorovski: CHitajkji go CHashule, Izbrani dela, Ⅸ, Skopje, 2006. P. Gil. Slobodan CHashule
Кирилична верзија на написот
ЧАШУЛЕ, Коле