CIHUN, Genadij Apanasavich (GenadzÏ Apanasavich CÎhun) (Kuncovchina, Grodnensko, Belorusija, 30. H 1936) – beloruski slavist-lingvist i makedonist, univ. profesor, akademik, chlen na MANU nadvor od rabotniot sostav (od 2009). Po zavrshuvanjeto na srednoto uchilishte vo Grodno, diplomiral na Katedrata za slovenska filologija na Leningradskiot drzhaven univerzitet (1953– 1958), kade shto stanal aspirant (1959–1960) i stazhant na Sofiskiot drzhaven univerzitet (1961-1963). Od 1963 g. e izbran za nauchen sorabotnik vo Institutot za lingvistika „Jakub Kolas“ na AN na BSSR. Na Leningradskiot drzhaven univerzitet ja odbranil kandidatskata disertacija „Sintaksis mestoimennÎh klitik v bolgarskom i makedonskom literaturnÎh яzÎkah“ (1966). Od 1966 g.raboti paralelno kako lektor i profesor na Beloruskiot drzhaven univerzitet vo Minsk, a od 1991 g. go vodi Lektoratot po makedonski jazik za studentite-belorusisti i predava arealna lingvistika i balkanistika. Vo Minsk ja odbranuva doktorskata disertacija „Tipologicheskie problemÎ balkanoslavяnskogo яzÎkovogo areala“ (1982) i e izbran za redoven profesor (od 1996) i rakovoditel na Oddelot za slovenska i teoretska lingvistika (1990-2005) na Instira „Jakub Kolas i Janka Kupala“ na Nacionalnata akademija na naukite na Belorusija, a potoa e glaven nauchen sorabotnik na Oddelot. Kako gostin-profesor predava belorusistika i slavistika na Filijalata na Varshavskiot univerzitet vo Bjalistok (Polska, 1994–2005). Pochesen doktor e na Sofiskiot univerzitet (2003) i akademik i vice-prezident na Megjunarodnata akademija na naukite na Evrazija vo Moskva (od 1994). Toj e potpretsedatel na Beloruskiot slavistichki komitet (1994– 2000) i chlen na Prezidiumot na Megjunarodniot slavistichki komitet (od 2004). Osnovni nasoki vo nauchnata dejnost mu se: balkanistikata so specijalna orientacija kon balkanoslavistikata (od 1962 god.); arealnata lingvistika (od 1963 god.); Polesjeto kako etnolingvistichki region (od 1963); belorusko-inoslovenskite jazichni vrski (1968– 1975); belorusko-juzhnoslovenskite jazichni vrski (od 1974); etimologijata (od 1983 god. e eden od avtorite, a od 2004 god. i redaktor i glaven redaktor na „Etimoloshkiot rechnik na beloruskiot jazik“, t. 1-12: A-S); slovenskata lingvistichka bibligrafija (od 1974); istorijata na beloruskata slavistika (od 1990) i ekolingvistikata (od 1983). Uchestvuval na Megjunarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura vo Ohrid (1983, 1984), kako i na drugi nauchni sobiri vo Makedonija. Objavil povekje od 300 nauchni trudovi od oblasta na balkanistikata i istorijata na slavistikata i posebno od makedonistikata (od 1957). Poznachajni monografski trudovi: Sintaksis mestoimennÎh klitik v bolgarskom i makedonskom literaturnÎh яzÎkah, Leningrad, 1966; Sintaksis mestoimennÎh klitik v Ózhnoslavяnskih яzÎkah (Balkanoslavяnskaя modelÏ), Minsk, 1968; TÎpalogiя sintaksichnÎh adroznennяuí u balkanaslavяnskim arzhale SHVIII MizhnarodnÎ z’ezd slavistauí : DakladÎkj, Minsk, 1978; Tipologicheskie problemÎ balkanoslavяnskogo яzÎkovogo areala, Minsk, 1981; Tipologicheskie problemÎ balkanoslavяnskogo яzÎkovogo areala (Minsk, 1981), ArzhalÏnaя tÎpologiя slavяnskih mouí: PrÎncÎpÎ i napranki dasledovannя (Minsk, 1988) i ArzhalÏnaÎя aspektÎ farmirovannя slavяnskih literaturnÎh mouí (Minsk, 1993). BIB.: Makedonistichki statii vo spisanija i zbornici: Nasoki na proshiruvanje na balkanskite inovacii vo makedonskite dijalekti, zb.: Nauchna diskusija na Seminarot za makedonski jazik, literatura i kultura, 10, Skopje, 1983; Prokliza vo makena Seminarot za makedonski jazik, literatura i kultura vo Ohrid, 11, Skopje, 1984; O ,silÏnÎh’ formah v sisteme mestoimeniŸ Ózhnoslavяnskih яzÎkov i ih ,slabÎh’ sootvetstviяh, „Vestnik Leningradskogo universiteta“, Leningrad, 1962, 119-130; K voprosu o postpozitivnom chlene (artikle) v bolgarskom i makedonskom яzÎkah, zb.: TÎpalogiя i gistoriя slavяnskih mouí i uízaemasvяzi slavяnskih literatur, Minsk, 1967, 146-148; O sistemnom statuse nekotorÎh balkanskih яzÎkovÎh chert, „Makedonski jazik“, 25, Skopje, 1974, 171-180; Tupologia baljkanizmónj nj j&zdzkach poljudnionjosljonjiavskich, Spranjozdania z posiedzev komisji naukonjdzh PAN, 20/1, 92-94; Kirillo-mefodievskaя leksika odnogo polesskogo govora, „Philologia slavica“, Moskva, 1993, 416-424; Prokliza vo makedonskata rechenica, „Makedonski jazik“, 40-41, 717-723; BalkanskiŸ lingvisticheskiŸ atlas (BLA): celi i zadachi, zb.: AktualÏnÎe voprosÎ balkanskogo яzÎkoznaniя, S.-Peterburg, 2003, 44-49; Rodnaя govorka Misirkova i яgo literaturnÎ standart, zb.: Deloto na Krste Misirkov, 2, Skopje, 2005, 33-40; Slavяnskie literaturnÎe mikroяzÎkovÎe proektÎ v zhtnolingvisticheskoŸ perspektive, zb.: Slav-яnskie literaturnÎe mikroяzÎki i яzÎkovÎe kontaktÎ, Tartu, 2006, 47-54. LIT.: M.N. KrÎuíko, CÎhun GenadzÏ Apanasavich, Belaruskaя zhncÎklapedÎя, Minsk, 1994, 604-605; CÎhun GenadzÏ Apanasavich, Hto ÒscÏ hto uí suchasnaŸ belaruskaŸ lingvistÎcÎ, Minsk, 1997, 111; I. I. LuchÎc-Fedarzhc, R. M. MalÏko, GenadzÏ Apanasovich CÎhun, „Belaruskaя lingvistÎka“, 58, Minsk, 2006, 135-137; B. Œ. Norman, N. V. Suprunchuk, K ÓbileÓ Gennadiя AfanasÏevicha CÎhuna, „Slavяnovedenie“, 1, Moskva, 2007, 123-124; Ivan Dorovski, Emilija Crvenkovska, Leksikon na stranski makedonisti ⅩⅩ i ⅩⅩⅠ vek, Skopje, 2008, 125-126. Bl. R.
Кирилична верзија на написот
ЦИХУН, Генадиј Апанасавич