FISKALNA DECENTRALIZACIJA VO RM – proces na preraspredelba na prihodnite izvori pomegju centralnata i lo-Zgradata na Vladata na Republika Makedonija vo Skopje kalnata vlast, predizvikan od pravnata i administrativnata decentralizacija, chija cel e obezbeduvanje dostatno finansiski sredstva za finansiranje na novite funkcii (nadlezhnosti) na edinicite na lokalnata vlast (opshtinite). Fiskalnata decentralizacija se temeli na politichkata decentralizacija, odnosno na prenesuvanjeto na odredeni funkcii ili nadlezhnosti od centralnata na lokalnata vlast. Smislata na decentralizacijata na funkciite e vo toa shto odlukite za zadovoluvanje na javnite uslugi shto povekje da se usoglasat se preferenciite na potroshuvachite, a isto taka odluchuvanjeto za finansiranjeto na javnite uslugi da im se prepushti „na onie vlasti shto se najblisku do gragjanite“ (Evropska povelba za lokalnata samouprava). RM ima bogato iskustvo vo sferata na lokalnite finansii. So Ustavot na poraneshnata jugoslovenska federacija od 1974 g. beshe vospostavena ekstremna vertikalna decentralizacija na relacijata federacija – republiki – lokalni edinici na vlasta (opshtini). Isto taka, postoeshe izrazena horizontalna decentralizacija, bidejkji vo javnoto finansiranje bea vklucheni razlichnite stepeni na drzhavnata vlast i posebnite samoupravni entiteti – samoupravnite interesni zaednici i fondovite. S“ do 1990 g., znachajni opshtestveni dejnosti i sluzhbi, vkluchuvajkji gi obrazovanieto, zdravstvoto i urbanizacijata, bea upravuvani i finansirani od strana na lokalnite vlasti. Reformite shto nastapija od 1990 g. dovedoa do politichka i fiskalna centralizacija, shto znacheshe znachajno ogranichuvanje na funkciite i finansiskite resursi na lokalnata vlast. Podocna, prihodite i rashodite na budjetite na lokalnite edinici bea regulirani so Zakonot za budjetite (1993), a nivnite nadlezhnosti (funkcii) so Zakonot za lokalna samouprava (od 1995). So uchestvo od 1% na lokalnite budjeti vo vkupnite budjetski sredstva RM vleze vo redot na najvisoko centraliziranite drzhavi vo Evropa. Centraliziranite finansiski odnosi ne korespondiraa so normite na Evropskata povelba za lokalnata samouprava, koja RM ja ratifikuvashe vo 1997 g. Vrz osnova na Strategijata za reformi na lokalnata samouprava od 1999 g., koja gi uvazhi osnovnite opredelbi na Evropskata povelba za lokalna samouprava, se donesoa noviot Zakon za lokalnata samouprava (2002) i Zakonot za finansiranje na edinicite na lokalnata samouprava (2004). So Zakonot za teritorijalna organizacija od 2004 g. se ustroija opshtinite vo skopskoto podrachje i Gradot Skopje kako posebna edinica. Listata na nadlezhnosti (funkcii) na opshtinite vo Makedonija e napolno usoglasena so Evropskata povelba i opfakja: urbanistichko planiranje, zashtita na zhivotnata sredina, lokalen ekoloshki razvoj, komunalni dejnosti, kultura, sport i rekreacija, socijalna zashtita i grizha za hendikepiranite i invalidiziranite lica, osnovno i sredno obrazovanie, primarna zdravstvena zashtita i drugi klasichni lokalni nadlezhnosti. shirokata lista na nadlezhnosti go aktuelizira problemot na raspredelbata na prihodnite izvori so centralnata vlast i, isto taka, problemot so dotaciite za lokalnite budjeti. Opshtinite ostvaruvaat prihodi od slednive izvori: a) sopstveni prihodi, b) zaednichki prihodi, i v) dotacii od budjetot na centralnata vlast i od budjetite na fondovite. Sopstvenite prihodi se sostojat od lokalni danoci (danok na imot, danok na nasledstvo i podarok i danok na promet na nedvizhnosti i prava), lokalni taksi, lokalni nadomestoci, prihodi od sopstvenost i drugi prihodi (donacii, parichni kazni itn.). Danocite na imot, taksite i lokalnite nadomestoci gi voveduva Sobranieto na RM, a toa znachi deka tie se primenuvaat ednoobrazno vo site opshtini. Edinstveno stapkite na danocite na imot mozhe da gi ureduvaat opshtinite, no do odredeni limiti. Vo makedonskiot sistem kako zaednichki danok (koj mozhe da se tretira i kako vid dotacija za opshtinite) e predviden samo personalniot danok na dohod, pri shto na opshtinite im pripagjaat: (1) 3% od ovoj danok vrz osnova na lichnite primanja od platite na fizichki lica, koj e naplaten vo tekovnata godina vo opshtinata vo koja obvrznicite se prijaveni so postojano zhivealishte i prestojuvalishte, i (2) 100% od ovoj danok naplaten od fizichki lica shto se registrirani za zanaetchiska dejnost na podrachjeto na opshtinata. Dotaciite se koristat za nadopolnuvanje na osnovniot sistem na raspredelba na prihodnite izvori (danocite), poradi postoenjeto na raschekor pomegju postojnite finansiski sredstva i rashodnite potrebi (odnosno na t.n. vertikalen fiskalen debalans) i poradi razlikite vo fiskalniot kapacitet megju opshtinite, poradi neednakvata ekonomska razvienost (odnosno na tn. horizontalen fiskalen debalans). Dotaciite pretstavuvaat finansiski transferi od budjetot na centralnata vlast i od budjetite na fondovite za budjetite na opshtinite. Opshtata dotacija se dodeluva za finansiranje na site nadlezhnosti na opshtinite, bez odnapred da se utvrduva namenata ili uslovite pod koi mozhe da se koristi. Globalniot iznos na opshtata dotacija se obezbeduva vo visina od 3% od vkupno naplatenite prihodi od DDV vo prethodnata godina, a raspredelbata se vrshi najmalku 50% spored kriteriumot na prihodi po zhitel, a ostatokot spored drugi kriteriumi shto gi utvrduva Vladata na RM. Grupata namenski dotacii opfakja nekolku vida transferi, i toa: (1) namenska dotacija shto se raspredeluva po opshtini vrz osnova na proekt, za odredena institucija ili posebna programa, shto ja utvrduva nadlezhnoto ministerstvo ili soodvetniot fond, (2) kapitalna dotacija, shto se dodeluva na opshtinata za finansiranje na investicioni proekti, vrz osnova na programa shto ja utvrduva Vladata na RM, (3) blok-dotacija, shto se dodeluva vrz osnova na konkretni programi, za novite nadlezhnosti vo kulturata, obrazovanieto, socijalnata zashtita itn., i (4) dotacija za delegirana nadlezhnost. Implementacijata na fiskalnata decentralizacija se odviva etapno, pochnuvajkji od 1. I 2005 g. LIT.: Ksente Bogoev, Fiskalnite aspekti na decentralizacijata – sushtina i implikacii, „Bilten na Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonija“, 7–8, 2004. ZH. A. Taki Fiti
Кирилична верзија на написот
ФИСКАЛНА ДЕЦЕНТРАЛИЗАЦИЈА ВО РМ