FILIPOVSKI, GJorgji Stefanov (s. Sorovich, Lerinsko, Egejskiot del na Makedonija, RG, 6. Ⅴ 1919) – univerzitetski profesor, akademik. Osnovno uchilishte i gimnazija zavrshuva vo Bitola. Studira agronomija vo Zemun (1937–1941) i diplomira vo Sofija (1942), kade shto ostanuva do 1944 g. kako asistent po pedologija. Po osloboduvanjeto e shef na Otsekot za pedologija i agrohemija na Zemjodelskiot ispitatelen institut (1944–1947). Najmlad nastavnik vo prviot nastavnichki sovet na Zemjodelsko-shumarskiot fakultet vo Skopje (od 1947), kade shto e i penzioniran kako redoven profesor. Doktoriral vo Zemun so tema za solenite pochvi na Ovche Pole. Bil na studiski prestoi (po 6 meseci) vo Francija i vo SAD. Kaj nego magistrirale i doktorirale golem broj studenti. Na studiski prestoj kaj nego bile nauchni rabotnici od stranstvo. Osnovach e na Katedrata po pedologija i agrohemija i povekjedeceniski nejzin shef. Bil prodekan i dekan na Fakultetot. Rektor na Univerzitetot po zemjotresot i negov obnovuvach. Za redoven chlen na MANU e izbran vo prviot sostav (1967). Bil nauchen sekretar na MANU vo prvite osum godini po osnovanjeto, a potoa vo tri man-data i potpretsedatel. Eden od osnovachite na Zemjodelsko-shumarskiot fakultet i na MANU. Toj e pochesen doktor na Univerzitetot vo Bradford (Anglija) i nadvoreshen chlen na Akademijata na naukite na Bosna i Hercegovina. Predaval na postdiplomskite studii vo Skopje i vo Belgrad. Bil viziting-profesor (edna godina) vo Kalifornija i povekje godini drzhel predavanja po pedologija na megjunarodnite postdiplomski studiumi od oblasta na mediteranskoto zemjodelstvo vo Italija (Bari) i Grcija (Krit) kade shto bil izbran na megjunaroden konkurs. Bil chlen na upravniot odbor na povekje megjunarodni nauchni organizacii. Kako ekspert prestojuval vo Egipet za koristenje na vodite na Asuanskata brana za melioriranje na solenite pochvi. Avtor e na nad 200 nauchni trudovi otpechateni glavno vo Belgrad, kako i vo pogolem broj stranski spisanija, nauchni zbornici i monografii. Uchestvuval na golem broj megjunarodni i nacionalni nauchni kongresi vo povekje zemji so referati, a na nekoi i so glaven referat. Negovite trudovi se od povekje oblasti na pedologijata. Av-tor e na 19 monografii, od koi najvazhni se: monografijata „Zemljishta Jugoslavije“ (prevedena na angliski i mnogu citirana), „Klasifikacija zemljishta Jugoslavije“ (osnova i za izrabotkata na pedoloshkata karta na Jugoslavija). Negovo kapitalno delo e „Pochvite na Republika Makedonija“ vo 6 tomovi vo izdanie na MANU. Od drugite monografii treba da se spomnat i tie za degradacijata na pochvite na RM, za klasifikacijata na pochvite na RM, za klimatsko-vegetaciskopochvenite regioni vo RM i dr. Blagodarenie na nego i na negovite sorabotnici, pochvite na RM se edni od najistrazhenite na Balkanot. Negoviot uchebnik po pedologija pretrpel 4 izdanija (1968– 1993). Ima napishano i dva terminoloshki rechnika vo izdanie na MANU (pedologija, agrohemija). BIB.: Pochvite na Republika Makedonija, I–V, MANU, Skopje, 1995–2001; Karakteristiki na klimatsko-vegetacisko-pochveni zoni (regioni) vo Republika Makedonija, MANU, Skopje, 1996; Degradacija na pochvite kako komponenta na zhivotnata sredina na Republika Makedonija, MANU, Skopje, 2003; Klasifikacija na pochvite na Republika Makedonija, MANU, Skopje, 2006. R. LJupcho Filipovski
Кирилична верзија на написот
ФИЛИПОВСКИ, Ѓорѓи Стефанов