SUKCESIJA NA SFRJ – praven institut so koj se reguliraat pravata i obvrskite pomegju drzhavata shto se raspadna SFRJ i novosozdadenite drzhavi shto proizleguvaat od nejziniot raspad – naslednichki, za prv pat spomnat vo Mislenjeto br. 1 (10. ⅩⅠⅠ 1991) na Badenterovata komisija, vo koe se konstatira proces na raspagjanje na SFRJ, podocna i vo Mislenjeto br. 9 (4. Ⅵ 1992). Na Londonskata konferencija za Jugoslavija se formira rabotna grupa za prashanja na sukcesijata. Pregovorite za prashanja na sukcesijata (1992–2001) zavrshuvaat so skluchuvanje Spogodba za prashanjata na sukcesijata (29. Ⅵ 2001) vo Viena. Spogodbata gi definira RM, SRJ, RBIH, RH i RSL kako pet ramnopravni naslednichki na SFRJ i gi utvrduva modalitetite na megjusebnata podelba na: dvizhniot i nedvizhniot imot; diplomatskite i konzularnite imoti; finansiskata aktiva i pasiva; arhivite; penziite; privatniot imot i steknatite prava i drugi prava, interesi i obvrski. Spogodbata stapuva vo sila vo 2004 g. Zapochnata e podelbata na deviznite rezervi deponirani vo Bankata za megjunarodni poramnuvanja, na sredstvata blokirani vo amerikanski finansiski institucii, na sredstvata deponirani kaj drugi finansiski subjekti i reguliranje na dolgot na SSSR kon SFRJ, kako i podelba na objektite na pretstavnishtvata na SFRJ. IZV.: Spogodba za prashanjata na sukcesijata, 29.Ⅵ 2001 „Sluzhben vesnik na RM“, 12/02. T. Petr. Sultanot Sulejman I Kanuni
Кирилична верзија на написот
СУКЦЕСИЈА НА СФРЈ