STOPANSKITE USLOVI VO MAKEDONIJA VO VREMETO NA BALKANSKITE I PRVATA SVETSKA VOJNA (1912–1918). Vo tekot na Balkanskite vojni (1912–1913) i vo Prvata svetska vojna (1914–1918), koga Makedonija neprekinato pretstavuvashe poligon za voenite dejstva na zavojuvanite strani, nastapi rechisi celosno rastrojstvo vo nejziniot stopanski zhivot i razvoj. Nepovolnite dvizhenja vo brojnata sostojba na naselenieto, zapochnati ushte od porano i posebno pottiknati so Ilindenskoto vostanie (1903), prodolzhija i natamu vo tekot na voenite godini 1912–1918. Na krajot od Prvata svetska vojna, koga Makedonija beshe rasparchena pomegju burzhoaziite na sosednite balkanski drzhavi (Grcija, Bugarija, Srbija i Albanija), taa se najde vo vonredna stopanska istoshtenost. CHovechkite zagubi bea ogromni. Krupniot i sitniot dobitok beshe desetkuvan i rekviriran za potrebite na vojskite. Zapushteni, neobraboteni i nezaseani ostanaa najgolemiot del od zemjodelskite povrshini. Polozhbata ja otezhnuvaa ushte povekje i neraschistenite imotno-pravni odnosi vo zemjodelstvoto. Na napushtenite imoti (chiflicite) na turskite podanici, koi si otidoa od Makedonija, stavi raka novata, srpska, drzhavna vlast. Selanite, kako dotogashni obrabotuvachi, ostanaa bez sopstvenost na zemjata, koja so generacii ja obrabotuvaa. Industrijata beshe rechisi napolno upropastena. Na krajot od nekolkute vojni – spored mnogu sosema verodostojni izvori – „ne postoelo nitu edno industrisko pretprijatie sposobno za rabota“. Zanaetchiite bea napolno Bachilo na planinata Bistra upropasteni i prinudeni da se preorientiraat kon zemjodelskistocharstvoto, a vo negovi ramki, stocharstvoto. Od edna strana, ot trud. So vospostavuvanjeto na osobeno kon finansiranjeto na shtalskoto odgleduvanje na dobinovata veshtachka granica sprema opshtestveniot sektor. Vo zemja-tokot (pred s“ na molznite kravi) Egejskiot del na Makedonija, zata bea osnovani povekje farmi, barashe golemi kolichestva hrana, pochnaa stopanski da opagjaat site pred s“ za krupen dobitok, pri koi farmite ne mozhea da gi obezgradovi i mesta shto se najdoa po shto agronomite i veterinarite bedat vo zemjata (i pokraj oprededolzhinata ili vo blizina na no-leniot uvoz). Od druga strana, ovgi primenuvaa zootehnichkite vata granica. charstvoto ne uspea da se tranmerki na organizacija na proizvodstvoto. Nasproti toa, invessformira vo shtalsko. Vo zimskija po Balkanskite vojni, Skopje, 1981; D-r LIT.: D-r Gligor Todorovski, Makedoniticiite vo individualniot sekte meseci, selenjeto na ovcite od Risto Hristov, Rastrojstvoto na sto-tor bea mnogu mali, a znaenjata planinskite bachila vo potoplite panskiot zhivot vo Prilep i Prilepsko (kvalifikaciite) i rabotnite kotlini rechisi prestana, poradi za vreme na vojnite od 1912 do 1918 godinaviki na individualnite selski shto vo tie meseci se vrsheshe prena, Prilep i Prilepsko 1893–1918, kn. Ⅱ, domakjinstva skromni. kumerno kolenje i prodazhba na Prilep, 1991. R. H. shtalskoto proizvodstvo beshe priplodot (jagninjata). Ovie pri-STOCHARSTVO – sektor shto ushchini, a i faktot shto vo zimskiot te pred Vtorata svetska vojna beshe dosta dobro razvien. Pasish-Broj na grla vo stocharstvoto (1951-2005) tata na visokite planini i prosposeben problem vo razvojot na Vo iljadi grla tranite kotlini so blaga klima Godina Uslovni Goveda Svinji Ovci ZHivina Koshnici nudat povolni prirodni uslovi grla vkup. so pcheliza razvoj na stocharstvoto. Stocharstvoto, vo minatoto i sega, ne 1951 376 132 2.022 920 74 e znachajno za stopanstvoto samo 1956 317 366 91 2.056 1.135 47 poradi mesoto, tuku e vazhno i poradi mlekoto, sirenjeto, kashka1961 298 336 125 1.802 1.306 71 valot, masloto, volnata i kozhi1971 350 288 106 1.828 2.914 te. Vo povoeniot period, pa s“ do 1981 431 392 192 2.127 4.314 104 denes, sektorot zabelezhuva pobrz porast od rastitelnoto proiz1991 282 171 2.251 4.563 76 vodstvo. Toa se dolzhi na faktot 2005 248 156 1.244 2.617 67 shto agrarnata politika na drzha-IZV.: Statistichki godishnik na Republika Makedonija, Drzhaven zavod za statistika, vata beshe povekje svrtena kon za soodvetnite godini. period i ovcharstvoto se soochuvashe so nedostig na hrana, dovedoa do nepovolna sostojba i fondot na grlata ovci bitno da se namali. ZHivinarstvoto vo Makedonija zabelezha znachitelen podem vo osumdesettite i devedesettite godini od minatiot vek (osobeno na kokoshkite nesilki i brojleri), no vo periodot na tranzicijata dojde do povtoren pad. LIT.: Todor Mirovski, Stopanstvoto na Vardarska Makedonija megju dvete svetski vojni, MANU, Skopje, 1998; Nikola Uzunov, Stopanstvoto na Republika Makedonija 1945–1990, MANU, Skopje, 2001. D. N.
Кирилична верзија на написот
СТОПАНСКИТЕ УСЛОВИ ВО МАКЕДОНИЈА ВО ВРЕМЕТО НА БАЛКАНСКИТЕ И ПРВАТА СВЕТСКА ВОЈНА