SARAFOV, Boris Petrov (s. Libjahovo, Nevrokopsko, 12. Ⅵ 1872 – Sofija, 28. Ⅺ / 11. ⅩⅠⅠ 1907) – makedonski revolucioner, vojvoda, pretsedatel na VMK i chlen na GSH na Ilindenskoto vostanie. Po zavrshuvanjeto na osnovnoto obrazovanie vo rodnoto selo i vo Solun i Ⅵ klas vo Solunskata gimnazija, se zapishuva vo Voenoto uchilishte vo Sofija (1890), zaedno so G. Delchev, i uchestvuva vo socijalistichka grupa. Po zavrshuvanjeto na uchilishteto (1893) e ispraten na oficerska sluzhba vo Belogratchik i potoa vo Sofija (1894). Preku negoviot solunski uchitel T. Kitanchev, vleguva vo makedonskoto dvizhenje, sobira i obuchuva cheta i vo vrhovistichkoto vostanie go napagja gradot Melnik (12. Ⅶ 1895). Se zapishuva kako vonreden student na Generalshtabnata voena akademija vo S.-Peterburg (septemvri 1895), no po 4 meseci se vrakja vo Sofija. Po smrtta na Kitanchev nastapuva rascep vo Vrhovniot makedonski komitet i, so poddrshka na GJ. Petrov i G. Delchev, na Ⅵ kongres na makedonskata emigracija vo Sofija (1. Ⅴ 1899) e izbran za pretsedatel na VMK. So svojot avanturistichki duh i patriotski entuzijazam razviva shiroka vnatreshna i nadvoreshna aktivnost shto ne e vo soglasnost so politikata na knezot Ferdinand. Zaedno so site chlenovi na Vrhovniot komitet e uapsen (24. Ⅲ 1901), a potoa na sudot e osloboden. CHesto patuva po Evropa i Rusija, so negova poddrshka se izdavaat vesnicite na S. Radev vo ZHeneva („L’Effort“) i vo Pariz („Le Mouvement Macédonien“); go pomaga Makedonskiot klub vo Belgrad, a potoa i Makedonskoto nauchno-literaturno drugarstvo vo S.-Peterburg. Celiot evropski pechat ja prenesuva negovata izjava (1902): „Nie Makedoncite ne sme Srbi, ni sme Bugari, ami Citat od izjava na B. Sarafov (1902) prosto Makedonci. Makedonskiot narod postoi nezavisno od bugarskiot i od srpskiot. Nie im sochuvstvuvame i na ednite i na drugite, i na Bugarite i na Srbite; koj kje go pomogne nasheto osloboduvanje, nemu kje mu recheme blagodaram, no Srbite i Bugarite neka ne zaboravaat deka Makedonija e samo za Makedoncite“. Tekstov podocna stanuva naslovno moto i na site izdanija na Makedonskata kolonija vo Petrograd. Toj gi pomaga i solunskite gemidjii. Na Ⅷ kongres na Makedonsko-odrinskata organizacija vo Sofija na chelo na VMK se postaveni Bugarite St. Mihajlovski i gen. Iv. Conchev i se izostruva borbata pomegju „vrhovistite“ i „centralistite“. Nastanuva i struja na „sarafistite“. Vo januari 1903 g. S. vleguva so cheta vo Makedonija i na Smilevskiot kongres (9–7. Ⅴ 1903) e izbran za eden od trojcata ramnopravni chlenovi na Glavniot shtab na nasrochenoto vostanie. Po Ilindenskoto vostanie dejstvuva vo Bitolskiot revolucioneren okrug. Na Rilskiot kongres (1905) e obvinuvan za zloupotrebi i za isprakjanje „sarafistichki cheti“, no e amnestiran. Vo VMORO nastanuva rascep („levi“ i „desni“). B. Sarafov i Iv. Garvanov se zadgranichni pretstavnici. Osudeni od Serskiot revolucioneren okrug, tie se i ubieni vo Sofija. IZV.: Spomeni na DamяnÍ GruevÍ, BorisÍ SarafovÍ i IvanÍ GarvanovÍ, Sofiя, 1927. LIT.: J., Sa makedonskog kongresa, „Glas srpstva“, Ⅲ, 72, Beograd, 4. Ⅷ 1902. 1; shta misli Boris Sarafov (Razgovor jednog prijatelja „shtampe“ sa vo—om ustanka u Makedoniji, „shtampa“, Ⅱ, 312, Beograd, 30. Ⅺ 1903, 1; Turciя, „S.-Peterburgskiя V‹domosti“; № 227, S.-PeterburgÍ, 21. Ⅷ (2. Ⅸ) 1902, 3; Razgovor sa Sarafovom, „Trgovinski glasnik“, ⅩⅤⅠⅠⅠ, 269, Beograd, 4. ⅩⅠⅠ 1903, 1; Blazhe Ristovski, Krste. P. Misirkov (1874&1926). Prilog…, Skopje, 1966, 304&307 i 530&535; istiot, Dimitrija CHupovski (1878&1940) i Makedonskoto nauchno-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, Skopje, 1978, 212&213. Bl. R.
Кирилична верзија на написот
САРАФОВ, Борис Петров