RESEN – grad vo jugozapadniot del na RM so 8.748 zh. (2002 g.). Lezhi vo severniot del na Prespanskata Kotlina, od dvete strani na Golema Reka, na nadmorska visochina od okolu 880 m. Zafakja povrshina od 402 ha. Niz Resen pominuva magistralniot pat M–5, koj na zapad go povrzuva so Ohrid, a na istok so Bitola. Ima umereno-kontinentalna klima so prosechna godishna temperatura na vozduhot od 9,6°C i prosechna godishna kolichina na vrnezhi od 717 mm. Gradot e nastanat od patna stanica na rimskiot pat Via Ignacija, poznata pod imeto Skitrijana. Prvpat se spomnuva vo 1337 g. vo edna povelba na car Dushan. Kako gradska naselba R. e formiran vo tekot na ⅩⅠⅩ v. Denes e opshtina shto zafakja povrshina od 55.077 ha, ima 44 naseleni mesta so 16.825 zh. Pretstavuva administrativen i stopanski centar na celata Prespanska Kotlina. Naselenieto – glavno Makedonci (6431), a od malcinstvata najmnogu se Turcite (1369), pa Albancite (325) i Romite (169). Vrabotenosta e najgolema vo ovoshtarstvoto, i toa vo odgleduvanjeto na jabolka, potoa vo prehranbenata i tekstilnata industrija i vo fabrikata za grejni tela. Od 1971 g. sekoja godina tradicionalno se odrzhuva Resenskata keramichka kolonija. Vo gradot ima gimnazija i zdravstven dom, a najvpechatliv objekt e Sarajot, izgraden vo pochetokot na ⅩⅩ v. 1998; „Godishen pregled“, Uprava za hid-Resen rometeoroloshki raboti, 2005. M. Z. LIT.: –. Kiselinovi¢, Resen, „Glasnik geografskog drushtva“, sv ⅩⅠⅠ, Beograd, 1926; Popis na naselenieto, domakjinstvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002, kn. DJ, DSZ, Skopje, 2004. Al. St.
Кирилична верзија на написот
РЕСЕН