RAZVOJOT NA BANKARSTVOTO VO MAKEDONIJA. Prvite nikulci na bankarskite raboti vo Makedonija se javuvaat vo antichkiot period, vo vremeto na Filip Makedonski (359–336 g. pr.n.e.), koga e vovedena zlatna makedonska moneta – stater. So doagjanjeto na Rimjanite, oddelni gradovi vo Makedonija imaat pravo da kovat svoi moneti, vo Stobi, na pr., se kovat moneti na 12 rimski imperatori. Vo sredniot vek, vo vremeto na vladeenjeto na srpskite kralevi, kovanjeto pari se stava pod drzhavna kontrola, a povazhni kovachnici se onie vo Skopje, Ohrid, Kratovo i vo Stobi. Presvrt vo razvojot na bankarstvoto pretstavuva Stopanska banka, Skopje reformata na parichniot i finansiskiot sistem na Turskoto Carstvo od 1856 g., so koja naselenieto ima obvrska site davachki da gi plakja vo pari, a vovedeni se i knizhni pari i se formiraat prvite vistinski banki. Vo 1903 g., Carigradskata otomanska banka otvori svoi filijali vo Skopje i vo Bitola, a vo istata godina i zemjodelskata – Ziraat banka otvori filijali i ispostavi vo Makedonija, koi funkcioniraat do 1912 g. Vo Turskoto Carstvo so bankarski raboti se zanimavaat i makedonskite trgovci i zanaetchii, pri shto popoznati kreditni institucii se: „Terezii“, „LJubov“, „Grozd“, „Bratski trud“ i „Soedinenie“. Vo periodot megju 1918 i 1923 g. se formiraat 23 privatni banki, od koi poznachajni se: Trgovskata industriska banka „Vardar“, Skopskata izvozna banka i bankata „Stara Srbija“. Neposredno po Osloboduvanjeto (1945) site banki se staveni pod drzhavna kontrola, a najgolemiot del od privatnite banki se likvidirani. Vo mart 1945 g. e donesen statutot na Makedonskata stopanska banka, so koj se utvrdeni principite na nejzinoto rabotenje i pochetniot kapital, a vo 1945 i 1946 g. taa otvori osum filijali vo pogolemite gradovi na Makedonija. Od mart 1952 g. do pochetokot na 1954 g. postoi monobankarski sistem, t.e. vo ovoj period na teritorijata na RM dejstvuva samo NB na FNRJ – Centrala za NRM. Po 1954 g, so formiranjeto na komunalnite banki, zapochnuva procesot na decentralizacija na bankarskiot sistem, odnosno preogjanje kon dvostepeno bankarstvo. Vo tekot na 1961 g. povtorno doagja do reorganizacija na bankarskiot sistem i vo pochetokot na 1962 g. se obnovuva dejnosta na Stopanska banka na NRM, koja podocna go menuva imeto vo Stopanska banka – Skopje. So stopanskata reforma od 1965 g. nastapuvaat promeni vo bankarskiot sistem pri shto od 26-te komunalni banki se formiraat dve komercijalno-investicioni banki, vo Skopje i vo Bitola. Kon krajot na 1970-tite zapochnuva golema reorganizacija na bankarskiot sistem, koj se izgraduva spored konceptot na zdruzheniot trud. Na krajot od 1979 g. bankarskiot sistem na Makedonija go sochinuvaat edna zdruzhena banka (Stopanska banka – zdruzhena banka – Skopje), 27 osnovni banki, 3 delovni edinici i 62 ekspozituri, odnosno vkupno 93 bankarski edinici. Kon krajot na 1980-tite se pravi obid za organizacija na bankarskiot sistem vrz osnova na principite na pazarnata ekonomija, no ovie obidi se pokazhuvaat kako neuspeshni. Vo vremeto na monetarnoto osamostojuvanje na Makedonija bankarskiot sistem se odlikuva so golem iznos na nenaplatlivi krediti, hronichni problemi so likvidnosta i nesolventnost. Vo maj 1993 g. se donesuva prviot Zakon za banki i shtedilnici so koj se utvrduvaat uslovite za osnovanje i rabotenje na bankite. Vo april 1995 g. zapochnuva obemen proces na sanacija na bankarskiot sistem, koj vkluchuva linearna sanacija na bankarskiot sektor, kako i posebna sanacija na Stopanska banka AD Skopje. So cel da se zajakne doverbata na javnosta vo bankarskiot sistem, vo januari 1997 g. e osnovan Fondot za osiguruvanje na shtednite vlogovi, kako institucionalen mehanizam za zashtita na malite shtedachi. Istovremeno, vo celiot period po monetarnoto osamostojuvanje, teche procesot na doizgraduvanje na pravnata, regulativnata i institucionalnata ramka za funkcioniranje na bankarskiot sistem. LIT.: LJupcho Trpeski, Pari i bankarstvo, Economdz Press, Skopje, 2003, 560–563. G. P.
Кирилична верзија на написот
РАЗВОЈОТ НА БАНКАРСТВОТО ВО МАКЕДОНИЈА