POJAVUVANJETO I RASTEZHOT NA INDUSTRIJATA VO MAKEDONIJA – zbogatuvanje na stopanskata struktura so industriski pretprijatija, oformuvanje i razvoj na industrijata kako posebna dejnost. Industrijata pretstavuva stopanska dejnost (sektor) shto vo period podolg od 200 godini go zazema prioritetnoto mesto vo ekonomijata. Poi-mot ima latinsko poteklo i se koristi za da se oznachi prerabotkata na surovinite od materijalno, rastitelno i zhivotinsko poteklo, t.e. fabrichkoto proizvodstvo. Vo ponovo vreme dobiva poshiroko znachenje i so nego se oz-nachuvaat site dejnosti (vkluchitelno i uslugite, pa se zboruva, na pr., i za bankarska industrija). Zatoa, denes, pod industrija vo potesna smisla na zborot se podrazbira samo prerabotuvachkata industrija (manufacturing). Vo periodot pred Vtorata svetska vojna, na teritorijata na deneshna Makedonija rechisi i ne postoela industrija vo vistinskata smisla na zborot. Vsushnost, se rabotelo za manufakturno proizvodstvo i za pogolemi zanaetchiski rabotilnici. Sepak, od 1920 g., so srpski, hrvatski, cheshki, a podocna i so domashen kapital, zapochnuvaat da se osnovaat oddelni industriski pretprijatija. Taka se javuva zachetokot na melnichkata industrija, industrijata za maslo, industrijata za pivo, industrijata za testeni proizvodi, tekstilnata industrija, industrijata za kozhi itn. Za pointenziven industriski razvoj mozhe da se zboruva duri po Vtorata svetska vojna, koga pokraj prehranbenata i tekstilnata industrija, postepeno se javuvaat metaloprerabotuvachkata, mashinskata, hemiskata, elektroindustrijata i drugi industriski granki. Vo toj period razvojot na stopanstvoto se poistovetuvashe so razvojot na industrijata, a socijalistichkiot model na industrijalizacija se karakterizirashe so forsirana industrijalizacija (razvoj na industrijata po sekoja cena, duri i povekje od toa shto go dozvoluvaa objektivnite uslovi). Osobeno se forsirashe teshkata industrija, a se zapostavuvashe razvojot na lesnata industrija. Sepak, za razlika od drugite socijalistichki zemji, vekje kon sredinata na 1950tite godini, vo Makedonija (kako del od togashna Jugoslavija), se napushti vakvata orientacija i se prifati modelot na balansiran, t.e. uramnotezhen razvoj. No, i pokraj toa, najgolemiot del od investiciite i ponatamu se vlozhuvaa vo industrijata, so shto se zapostavuvashe razvojot na drugite dejnosti, pred s¢ na zemjodelstvoto. Forsiranata industrijalizacija dojde do izraz vo tekot na 1950-tite i vo sredinata na 1960tite godini. Postignatiot brz industriski razvoj vo ovoj period se ogleda vo porastot na industriskoto proizvodstvo so godishni stapki pomegju 10-14%, kako i vo zgolemeniot broj industriski kapaciteti i vraboteni. Kon sredinata na 1960-tite godini, industrijata pokazhuva poumeren porast so godishna stapka od okolu 8%. Toa e period koga se dinamizira razvojot i na drugite dejnosti. Vnimanieto na nositelite na ekonomskata/industriskata politika poleka se svrtuva kon modernizacija na industriskite kapaciteti i rastot na produktivnosta, nasproti dotogashnoto kvantitativno shirenje na industrijata. Slichno tempo na rastezh industrijata pokazhuva i vo tekot na sedmata decenija od minatiot vek (koga stapkite na rast se zadrzhuvaat na okolu 8%). Vakviot trend se zadrzhuva do pochetokot na 1980-tite, koga, kako posledica na krizata na stagflacija, stapkite na porast se namaluvaat na polovina, a od sredinata na 1980-tite dopolnitelno opagjaat na 1-2% na godishno nivo. Pochetokot na tranzicijata makedonskata industrija go docheka so dopolnitelno namaluvanje na prethodnata dinamika. Vo prvata polovina na 1990-tite godini, doagja do stagnacija, a potoa i do opagjanje na proizvodstvoto so negativni godishni stapki na rast i do –15%. Od sredinata na taa decenija zapochnuvaat da se zabelezhuvaat pozitivni stapki na rast, no poradi bezbednosnata kriza od 2001 g., vo tekot na 2001 i 2002 g. dojde do povtoren pad na industriskoto proizvodstvo. Nadminuvanjeto na takvata sostojba se odviva postepeno. Sumarno, kako rezultat na brzata dinamika na porastot (so prosechna godishna stapka od okolu 7%), industriskoto proizvodstvo za period od 40-tina godini (od pochetokot na 1950-tite do pochetokot na 1990tite), se zgolemi za okolu 20 pa-ti. Konsekventno, od izrazito zaostanato agrarno podrachje Makedonija prerasna vo industriskoagrarna zemja. Tempoto na porastot na industriskoto proizvodstvo Period Stapka na godishen porast (%) 1953–1956 13,7 1957–1960 10,8 1961–1965 14,0 1966–1970 8,2 1971–1975 8,3 1976–1980 8,5 1981–1985 3,9 1986–1990 1,5 1991–1995 –13,0 1996 4,5 1997 2,9 1998 4,5 1999 -2,5 2000 5,0 2001 -3,1 2002 -5,3 2003 4,7 2004 -2,1 IZV.: Drzhaven zavod za statistika, Statistichki godishnici na Republika Makedonija za soodvetni godini. LIT.: Todor Mirovski, Stopanstvoto na Vardarska Makedonija megju dvete svetski vojni, MANU, Skopje, 1998; Republichki zavod za statistika, Razvoj na SR Makedonija 1945–1984, Skopje, 1986. P. N. Pojas
Кирилична верзија на написот
ПОЈАВУВАЊЕТО И РАСТЕЖОТ НА ИНДУСТРИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА