PEDAGOGIJA – nauka za vospitanieto. Minuva dolg pat na razvitok, a kako posebna nauchna i nastavna disciplina se konstituira duri vo ⅩⅠⅩ v. Zaslugata za toa mu pripagja na germanskiot filozof i pedagog J. F. Herbart (1776–1841). Opredelbata „nauka za vospitanieto“ i denes predizvikuva polemichki raspravi, shto se dolzhi na razlichnite sfakjanja na sushtinata na vospitanieto, taka shto ne postoi edinstveno mislenje nitu vo odnos na imeto, nitu vo odnos na predmetot na prouchuvanjeto. Ako vospitnata koncepcija se osmisluva vrz opredeleno filozofsko ili socioloshko uchenje, pedagogijata se vrzuva za toa uchenje: marksistichka pedagogija, pragmatistichka pedagogija, socijalna pedagogija itn. Ako, pak, se ima predvid opshtestvenata uslovenost na vospitanieto, atributivnosta se odnesuva na karakterot na opshtestveniot sistem vo koj se organizira i se ostvaruva vospitanieto (feudalna, burzhoaska, socijalistichka, gragjanska pedagogija itn.). Po Osloboduvanjeto na Makedonija, vo vremeto na socijalistichkiot opshtestven sistem, pedagogijata se razviva kako opshtojugoslovenska koncepcija, zasnovana na marksizmot i e poznata kako marksistichka, odnosno socijalistichka pedagogija. Pritoa terminot pedagogija se koristi vo smisla na integralna nauka za vospitanieto, so razgranet sistem na posebni nauchni disciplini: istorija na pedagogijata (opshta i nacionalna), opshta pedagogija (teoriska, sistemska), uchilishna pedagogija, preduchilishna pedagogija, andragogija, didaktika, metodika, sociologija na obrazovanieto, ekonomija na obrazovanieto, pedagoshka psihologija i dr. Na pedagoshki idei vo Makedonija naiduvame ushte vo deloto na sv. Kliment Ohridski, vo sferata na duhovnosta, odnosno moralnoto vospitanie. Makedonskite prerodbenski uchiteli isto taka imaat svoj pridones vo razvojot na pedagoshkata misla kaj nas. Od osobeno znachenje, pak, za razvojot na pedagogijata kako nauka e pojavata na deloto „shkolska pedagogija“ na J. Kovachev (1873). Makedonskata pedagogija intenziven razvoj dozhivuva po Osloboduvanjeto, so otvoranjeto na studii po pedagogija na Filozofskiot fakultet (1946) i so izleguvanjeto na prvoto makedonsko pedagoshko spisanie (v.) „Prosvetno delo“ (1945). Pedagogijata denes e vkluchena vo studiskite programi na site nastavnichki fakulteti. Na FiloUchebnikot shkolaska pedagogija od Josif Kovachev (1873) zofskiot fakultet vo Skopje postoi poseben Institut za pedagogija na koj 15 doktori na nauki, so povekje sorabotnici, rabotat na razvivanjeto na pedagogijata kako integralna nauka i na obrazovanieto na nad 500 studenti vo dodiplomskite i postdiplomskite studii vo oblasta na pedagoshkite nauki. Pedagoshkata teorija i praktika se razviva i na pedagoshkite fakulteti. LIT.: J. Kovachev, shkolska pedagogija, Solun, 1873; Filozofski fakultet vo Skopje: 1920–1946–2006, Skopje, 2006, 94–101. K. Kamb. Predavanje na Pedagoshkata akademija vo Skopje
Кирилична верзија на написот
ПЕДАГОГИЈА