PAJONIJA (Paionia) – antichka oblast po sredniot tek na r. Aksij (Vardar) i bazenot na r. Astibo (Bregalnica) i drzhava na Pajoncite (prva polovina na Ⅳ v. – ok. 230 g. pr.n.e.). Prvpat e spomnata vo Homerovata Ilijada. Prv Karta na Pajonija (vo razni vremenski periodi) poznat pajonski kral e Agis (do 359 g. pr.n.e.). Od pajonskata vladetelska dinastija poznati se i Likej, Patraj, Avdoleon, Ariston, Leon i Dropion. Nejzina najgolema naselba, a mozhebi i prestolnina bil gradot Vilazora, koj verojatno se naogjal na lokalitetot Gradishte kaj s. Knezhje, Svetinikolsko. Pajonija ja priznala vrhovnata vlast na Filip Ⅱ Makedonski (358 g. pr.n.e.). Podocna (ok. 230 g. pr.n.e.) juzhnite delovi na Pajonija potpadnale pod direktna makedonska vlast, a severnite delovi pod vlasta na Dardancite. Pajonskata konjica uchestvuvala vo pohodot na Aleksandar Ⅲ Makedonski na Istok. Vo vremeto na rimskata vlast nejzinata teritorija bila podelena megju tri meridi shto verojatno imalo presudna uloga za polnoto ischeznuvanje na etnografskiot poim Pajonija. LIT.: E. Petrova, Pajonija vo Ⅱ i I milenium pr.n.e., Skopje, 1999. K. M.-R.
Кирилична верзија на написот
ПАЈОНИЈА