NICHOTA, Nikola Steriev(ich) (Smederevo, 29. I 1880 – Smederevska Palanka, 11. Ⅵ 1950) – chlenosnovach i aktivist na MNLD vo S.-Peterburg i Moskva. Sin na krushevski pechalbari vo Smederevo shto skoro po negovoto ragjanje se preseluvaat vo Solun, kade shto toj go zavrshuva osnovnoto, a vo Srpskata gimnazija vo Carigrad srednoto obrazovanie. Po prvata godina na Pravniot fakultet vo Belgrad (1901/02), koga pochnuva hajkata protiv „makedonskiot nacionalen separatizam“ i se zabranuva „Balkanski glasnik“, N. ja napushta Srbija i se prefrla na S.-Peterburshkiot univerzitet (8. H 1902). Po 20 dena, kako „student po prirodnite nauki“, e potpisnik na osnovachkiot akt na MNLD vo S.-Peterburg. Poradi nemanje sredstva za plakjanje na shkolarinata, toj e „osloboden od Univerzitetot“ (28. Ⅴ 1903). ZHivee vo Slovenskiot dom na SPBSBD (15. H 1903) i uchestvuva na predavanjata na Misirkov i vo podgotovkata na Ustavot na Drugarstvoto. Po mnogu molbi, dobiva stipendija od ruskoto MNR i e zapishan na Medicinskiot fakultet na Moskovskiot univerzitet (18. Ⅺ 1903). Od Moskva doagja vo S.-Peterburg i kako emisar na Drugarstvoto se srekjava so avstroungarskiot ambasador, a zaedno so F. Nikolov(ski) patuvaat po Makedonija vo vrska so podgotovkite za otvoranje makedonski uchilishta. Se dopishuva so pretsedatelot na MNLD D. CHupovski za formiranje drugarstvo i vo Moskva. Misirkov od Berdjansk (20. Ⅵ 1904) pishuva: „Nichota mi soopshti od Petrograd deka se povrzal so Avstriskata ambasada vo Petrograd. Lichno ambasadorot gledal so golemi simpatii na nashiot plan za razreshuvanje na makedonskoto prashanje i vo taa smisla £ pishal na svojata Vlada, od kojashto chekal odgovor. Ako ja pridobieme Vladata na Avstro-Ungarija, kako shto ima izgledi da ja imame Rusija, togash lesno kje ja postigneme celta“. Kako medicinar e angazhiran vo Rusko-japonskata vojna (1905) za suzbivanje na pegaviot tifus na frontot. Po diplomiranjeto (1909), bidejkji nema pravo da ostane vo Rusija, se vrakja na Balkanot. Po zhenidbata vo Belgrad (1910), raboti kako lekar vo srpskata provincija. Mobiliziran (1915), ja prezhivuva golgotata na srpskata vojska preku Albanija i preku Krf i Solun stignuva vo ZHeneva (1917). Po vrakjanjeto (1919) sluzhbuva vo razni mesta po Srbija i Crna Gora i se stacionira vo Smederevska Palanka, kade shto, smetan kako „bolshevik“, teshko ja prezhivuva germanskata okupacija. DEL: Rechnik francuskih nepraviljnih i nepotpunih glagola, Beograd, 1931. LIT.: Blazhe Ristovski, Dimitrija CHupovski (1878–1940) i Makedonskoto nauchno-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, 1978, 152–157. Bl. R. Planinata Nidje
Кирилична верзија на написот
НИЧОТА, Никола Стериев